OPIS PREDMETA
Izbrana poglavja iz preučevanja družbeno-okoljskih procesov
Program:
Environmental and Regional Studies (3. stopnja)
Modul:Regionalne študije (3. stopnja)
Koda predmeta: DIR12
Letnik: Brez letnika
Nosilec:
Doc. dr. Aleš Smrekar
ECTS: 6
Obseg: predavanja 40 ur, seminar 20 ur, samostojno delo 120 ur
Vrsta predmeta: izbirni na modulu
Jeziki: slovenski, angleški
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar, e-učenje
Ostali izvajalci:
Drago Kladnik
Učni načrt predmeta (prenesi)
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.
Vsebina:
- okoljski problemi in vloga človekovega vedenja v okolju
- odzivi družbe na človekovo delovanje v okolju in razvoj okoljskih paradigem
- okoljski vplivi virov obremenjevanja okolja (promet, kmetijstvo, industrija in rudarstvo, energetika, gospodinjstva)
- sodobni okoljski problemi v mestih
- odnos med človekom in življenjskim okoljem
- razvoj okoljske ozaveščenosti in okolju prijaznega vedenja
- metode za krepitev okoljske ozaveščenosti in vedenja
Temeljni literatura in viri:
- Ensuring quality of life in Europe’s cities and towns. 2009. Luxembourg, Office for Official Publications of the European Communities, 108 str.
- Gardner, G. T., Stern, P. C. 2002: Environmental problems and human behaviour. Boston.
- Kirn, A. 2004: Narava – družba – ekološka zavest. Ljubljana.
- Kos, D. 2004: Tri ravni trajnostnega razvoja. Teorija in praksa, 41-1/2.
- Plut, D. 2006: Mesta in sonaravni razvoj. Ljubljana.
- Plut, D. 2008: Vrednotenje geografskega okolja in okoljska etika. Dela 29.
- Polajnar Horvat, K. 2015: Okolju prijazno vedenje. Georitem 26. Ljubljana.
- Smrekar, A. 2011: From environmental awareness in word to environmental awareness in deed: the case of Ljubljana. Acta geographica Slovenica 51-2.
- Steg, L., I. M. de Groot, J. 2018: Environmental Psychology: An Introduciton. Willey.
- Steg, L., Vlek, C. 2009: Encouraging pro-environmental behaviour: An integrative review and research agenda. Journal of environmental psychology 29.
- Špes, M. 1998: Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine. Geographica Slovenica 30. Ljubljana.
- Welford, M., Zarbrough, R. 2021: Human-Environment Interactions. An introduction. Springer.
Cilji in kompetence:
Temeljni cilj predmeta je seznaniti študenta z izbranimi temami iz preučevanja družbeno-okoljskih procesov. Študent s predmetom pridobi naslednje kompetence:
- razume vlogo človekovega vedenja pri nastajanju in reševanju sodobnih okoljskih problemov,
- je seznanjen s ključnimi okoljskimi paradigmami,
- razume potek razvoja okoljske miselnosti, ozaveščenosti in okoljskega vedenja kot ključnih dejavnikov pri obremenjevanju in varstvu okolja,
- prepozna temeljne vire obremenjevanja okolja ter razume njihovo delovanje in okoljske vplive
- je sposoben obravnavati mesto kot ekosistem in je seznanjen s ključnimi okoljskimi problemi v mestih
- razume kompleksen proces razmerja med človekom, življenjskim okoljem ter njegovim dojemanjem in vrednotenjem,
- zna prepoznati in razumeti vlogo notranjih in zunanjih dejavnikov pri okoljski ozaveščenosti in vedenju ter
- je seznanjen s pomenom in vlogo informacijskih in strukturnih strategij za krepitev okoljske ozaveščenosti in vedenja.
- Študente bomo spodbujali h kritičnemu razmišljanju, uporabi problemskega pristopa in samostojnemu raziskovanju, zato bo zahtevana oddaja samostojnega seminarskega dela na izbrano temo.
Predvideni študijski rezultati:
Študent s predmetom pridobi:
- poglobljeno razumevanje izbranih sodobnih okoljskih problemov in načinov njihovega reševanja
- sposobnost prepoznavanja virov obremenjevanja okolja in njihovih pokrajinskih učinkov
- sposobnost celostnega vrednotenja mestnega okolja in njegovih sestavin
- poglobljeno razumevanje kompleksnega odnosa med človekom in življenjskim okoljem
- sposobnost razumevanja medsebojnega prepleta dejavnikov razvoja okoljske ozaveščenosti in vedenja ter
- praktična znanja o uporabnosti informacijskih in strukturnih strategij za krepitev okoljske ozaveščenosti in spreminjanja okoljskega vedenja.
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit (70 %), seminarska naloga (30 %).