Vsebina

S pomočjo peloda, ki se je v preteklosti odlagal na paleoekoloških (jezera, močvirja) in arheoloških najdiščih na vlažnih tleh lahko rekonstruiramo razvoj rastlinstva v različnih arheoloških obdobjih.

Študenti in študentke se bodo seznanili z:

1. Osnovnimi palinološkimi raziskovalnimi metodami:

• ohranjenost peloda in tafonomija,
• izbira najdišča in vzorčenje,
• shranjevanje in laboratorijska priprava vzorcev,
• identifikacija peloda in izdelava pelodnega diagrama,
• datiranje,
• multidisciplinarne raziskave in sodelovanje z drugimi vedami.

2. Razvojem kvartarne vegetacije v Sloveniji/Evropi s poudarkom na poznem glacialu in holocenu ter človekovem vplivu na okolje.

Specifične teme bodo izbrane za vsakega študenta posebej, po potrebi v sodelovanju z ostalimi predavatelji/mentorji in prilagojene njegovim/njenim raziskovalnim željam in temi doktorske disertacije. Nabor raziskovalnih tem lahko vključuje:

• Paleoekologija: dolgoročne spremembe okolja in okoljski procesi, vpliv klime, ekoloških dejavnikov in človeka na sestavo vegetacije
• Kvartarna vegetacija: razvoj in sestava nekdanjega gozda, požarni režimi in vpliv človeka na vegetacijo in odprtost pokrajine v različnih arheoloških in geoloških obdobjih, migracije kvartarnih drevesnih vrst
• Paleoekonomija: prehranske navade in gospodarstvo v arheoloških obdobjih
• Paleoklimatologija: kvartarna klima, primerjava ledenih, globokomorskih in kopenskih paleookoljskih arhivov, vpliv podnebnih nihanj na vegetacijo
• Paleolimnologija: sedimentacijski procesi, nekdanje hidrološke razmere
• Varstvo narave: uporaba znanja o dolgoročnih spremembah okolja pri načrtovanju naravovarstvenih ukrepov in renaturacije

Temeljni literatura in viri

Osnovna literatura:

• Andrič M., Tolar T., Toškan B. 2016. Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. Založba ZRC in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana.
• Moore P. D., Webb J. A. & Collinson M. E. 1991. Pollen Analysis. Blackwell Science, Oxford.
• Faegri K., Iversen J. 1989. Textbook of Pollen Analysis. The Blackburn Press, Caldwell.
• Pearsall D. M. 2000. Paleoethnobotany (A Handbook of Procedures). Academic Press, London.
• Smol J. P., Birks H. J., Last W. M. (eds.) 2012. Tracking Environmental Changes Using Lake Sediments. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht.
• Identifikacijski ključi / ID keys:
• Moore et al. 1991. (glej zgoraj /see above)
• Reille M. 1992. Pollen et spores d’Europe et d’Afrique du Nord, Laboratoire du Botanique Historique et palynologie, Marseille
• Beug H. J. 2004. Leitfaden der Pollenbestimmung, Verlag Dr. Friedrich Pfeil, München.

Članki v revijah:

• The Holocene, Quaternary Science Reviews, Quaternary Research, Journal of Quaternary Science, Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology, Vegetation History and Archaeobotany, Journal of Archaeological Science

Načrtovanje raziskave in pisanje:

• Booth W. C., Colomb G. G. & Wiliams J. M. 1995. The Craft of Research. The University of Chicago Press, Chicago.

Cilji in kompetence

Študenti in študentke se bodo seznanili z osnovnimi palinološkimi raziskovalnimi metodami in pridobili znanja o kvartarnem okolju/vegetaciji v Evropi/Sloveniji ter o gospodarstvu in človekovem vplivu na okolje v različnih arheoloških obdobjih. Usposobili se bodo za sodelovanje med arheologi in palinologi pri multidisciplinarnih raziskavah arheoloških najdišč na mokrih tleh.

Poudarek bo na individualnem raziskovalnem delu študentk in študentov. Obravnavane teme bodo izbrane za vsakega študenta oz. študentko posebej in prilagojene njegovim/njenim raziskovalnim željam in potrebam. Študenti in študentke, katerih glavna raziskovalna tema doktorske disertacije bodo palinološke raziskave, se bodo usposobili za samostojno raziskovalno delo na omenjenem področju.

Predvideni študijski rezultati

Glavni cilj predmeta je usposobiti študentke in študente za razumevanje okoljskih procesov in vzrokov za spremembe nekdanjega in današnjega okolja. Pridobljena znanja jim bodo omogočila kritično branje, analizo in interpretacijo znanstvene literature, zavedanje možnosti in omejitev različnih paleoekoloških raziskovalnih metod in interpretativnih teorij, komuniciranje s strokovnjaki drugih ved ter sodelovanje pri interdisciplinarnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih.

Poleg zgoraj navedenega bodo študenti in študentke, katerih glavna raziskovalna tema bo palinološka raziskava, znali v celoti samostojno izvesti palinološko raziskavo, vključno z izbiro najdišča in vzorčenjem na terenu, laboratorijsko pripravo vzorcev, identifikacijo peloda, analizo in interpretacijo ter objavo rezultatov raziskave.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (70 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (10 %).