Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

• družbena participacija in demokratična legitimnost planiranja
• izhodišča participativnega raziskovanja in planiranja
• akterji v razvojnem procesu
• stopnje participacije
• družbena moč, vpliv, interesi in participacija v planiranju
• konflikt in soglasje v procesih planiranja in usmerjanja regionalnega razvoja
• vloga in pomen družbene participacije v različnih teorijah planiranja: enostavno in celovito racionalno planiranje, planiranje v majhnih korakih, več-nivojsko planiranje, komunikativno planiranje
• metode v participativnem raziskovanju in planiranju
• participativno planiranje v praksi
• družbene pobude in civilna gibanja kot oblike družbene participacije
• odprti problemi sodelovanja prebivalcev pri prostorskem in razvojnem planiranju v Sloveniji

Temeljni literatura in viri:

• Arnstein, S. R. (1969): A Ladder of Citizen Participation. Journal of the American Institute of Planners 35-4. Cambridge.
• Delyser, D., Sui, D. (2014): ‘Crossing the qualitative-quantitative chasm III: Enduring methods, open geography, participatory research, and the fourth paradigm’, Progress in Human Geography 38 (2): 294-307.
• Dicks, B. (2014): ‘Participatory community regeneration: a discussion of risks, accountability and crisis in devolved Wales’, Urban Studies 51 (5): 959-977.
• Flanegance, M. (1997): Citizen Participation in Planning. Oxford: Pergamon Press.
• Forester, F. J. (1999): The deliberative practitioner : encouraging participatory planning processes- Cambridge MIT.
• Fraser, D. G. E., Dougill, A. J., Mabee, W. E., Reed, M., Mcalpine, P. (2006): ‘Bottom up and top down: Analysis of participatory processes for sustainability indicator identification as a pathway to community empowerment and sustainable environmental management’, Journal of Environmental Management 78, 2: 107-208.
• Gantar, P., Kos, D. (1993): Če bo vodnjak, bo tudi bomba. V: O hišah, o mestih, o podeželjih. (Ur. Alenka Bogovič). Ljubljana: KUD France Prešeren. Str. 97-122.
• Israel, B. A., Schulz, A. J., Coombe, C. M., Parker, E. A., Reyes, A. G., Rowe, Z., & Lichtenstein, R. L. (2019): ‘Community-based participatory research’, Urban health
• Kos, D. (2002): Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora. Ljubljana: FDV.
• Legacy, C. (2017): ‘Is there a crisis of participatory planning?’, Planning Theory 16(4): 425–442.
• Minkler, N., Wallerstein, N. (2008): ‘Introduction to community-based participatory research’, in Minkler, N., Wallerstein, N. (eds): Community-Based Participatory Research for Health: From Process to Outcomes. John Wiley & Sons, Hoboken, pp. 5-24.
• Pain, R. 2004: ‘Social geography: participatory research’, Progress in Human Geography 28, 2: 652-663.
• Shannon, J., Hankins, K. B., Shelton, T., Bosse, A. J., Scott, D., Block, D., Fischer, H., Eaves, L. E., Jung, J.-K., Robinson, J., Solís, P., Pearsall, H., Rees, A., & Nicolas, A. (2020): ‘Community geography: Toward a disciplinary framework’, Progress in Human Geography: 1-22.
• Wynne-Jones, S., North, P., & Routledge, P. (2015): ‘Practising participatory geographies: Potentials, problems and politics’, Area: 47(3): 218–221.

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je seznaniti študente z osnovnimi načeli participativnega raziskovanja in planiranja, pri čemer se bodo študentje usposobili za:

• prepoznavanje ključnih akterjev v planerskem postopku,
• vključevanje deležnikov v raziskovanje in procese odločanja,
• razumeli vzvode individualnega in skupinskega odločanja,
• poznali osnove transdisciplinarnega in na rezultate usmerjenega raziskovanja v geografiji in načrtovanju

Predvideni študijski rezultati:

• poznavanje teorij, konceptov, modelov in metod s področja participativnega raziskovanja in planiranja
• sposobnost opredeljevanja ključnih razvojnih teženj ter navezava le teh na razvojne teorije
• sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev ter načinov za njihovo vključevanje v razvojne procese
• identificiranje metodoloških pristopov, s katerimi je možna znanstvena obravnava razvojnih procesov na izbranem območju
• družbeno participacijo postaviti v kontekst družbene moči in vplivanja na odločanje;
• oceniti pomen participacije v različnih teorijah planiranja

Načini ocenjevanja:

Ustni izpit (100 %).