Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana druga bolonjska stopnja ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

• Toponomastika kot veda in njena vloga v humanistiki
• Nastanek zemljepisnih imen; onimizacija in transonimizacija
• Slovnično vedenje zemljepisnih lastnih imen, nastanek izpeljank iz njih in apelativizacija ter sprememba semantičnih podatkov
• Etimologija in stratifikacija
• Standardizacija in standardizacijska telesa
• Eksonimizacija
• Transkripcija in transliteracija
• Podatkovne zbirke
• Imena kot kulturna dediščina
• večjezičnost in pravni okvir rabe manjšinskih imen

Temeljna literatura in viri:

• Dobrovoljc, H., Černivec, M., Geršič, M. (uredniki) 2020: Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom: o spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen. Založba ZRC, Ljubljana.
• Dobrovoljc, H., Lengar Verovnik, T., Vranjek Ošlak, U., Michelizza, M., Weiss, P., Gliha Komac, N. 2020: Kje pa vas jezik žuli? Založba ZRC, Ljubljana. (Izbrana poglavja)
• Geršič, M. 2020: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete. Založba ZRC, Ljubljana.
• Geršič, M., Kumin Horvat, M., Logar, E., Perko, D., Pipan, P. 2024: Zemljepisna imena Slovenskega Porabja. Založba ZRC, Ljubljana.
• Giraut, F., Houssay-Holzschuch, M. 2022: The Politics of Place Naming. Iste Ltd, London in John Wiley and Sons, Inc. Hoboken.
• Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P., Volk, M. 2013: Slovenski eksonimi. Založba ZRC, Ljubljana
• Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Založba ZRC, Ljubljana.
• Kladnik, D., Perko, D., Geršič, M. 2020: Slovenian geographical names. Acta geographica Slovenica 60-3.
• Naftali, K. 2000: Toponymy: The Lore, Laws and Language of Geographical Names. Vantage Press, New York.
• O’Reilly, G (urednik) 2023: Place Naming, Identities and Geography. Springer, Cham.
• Sabbar Abdel, H. 2018 The toponymy of an endangered Nubian language. Oxford.
• Šimunović, P. 2009: Uvod u hrvatsko imenoslovlje. Golden marketing – Tehnička knjiga, Zagreb

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je predstaviti temeljne koncepte v toponomastiki, ki omogočajo poglobljeno razumevanje jezikoslovnih, zgodovinskih, kulturnih in prostorskih vidikov zemljepisnih imen. Predstavljen bo tudi jezikoslovni vidik imen, in sicer njihovo zapisovanje (načela prevzemanja), pregibanje in sestava, raba v besedilu ter spreminjanje njihovih denotatov, tudi z vidika semantike.

Poseben poudarek bo na vlogi zemljepisnih imen kot pomembnem delu jezikovnega korpusa posameznega jezika, pri čemer bomo obravnavali tudi njihovo simbolno in identitetno ter sociolingvistično vlogo v različnih družbenih kontekstih.
Poleg klasičnih virov (kartografski, zgodovinski, arhivski) bo poseben poudarek na usposabljanju za sodobne raziskovalne metode. Študentke in študente bomo metodološko opolnomočili za uporabo geografskih informacijskih sistemov (GIS), digitalnih orodij in pristopov digitalne humanistike. Spoznali bodo temeljne pristope korpusnega jezikoslovja, kar jim bo omogočilo analitično in podatkovno podprto preučevanje imen v prostoru.

Pozornost bo namenjena tudi političnim, kulturnim in ideološkim dejavnikom, ki vplivajo na rabo, spreminjanje in ohranjanje zemljepisnih imen. Obravnavali bomo teme, kot so toponomastika v kontekstu jezikovnih in narodnih manjšin, spremembe imen v kolonialnih in postkolonialnih okoljih, toponimija kot del nesnovne kulturne dediščine in raba imen v urbanih in multikulturnih okoljih.

Predmet bo spodbujal kritično razmišljanje, interdisciplinarni pristop in samostojno raziskovalno delo.

Študentke in študenti bodo sposobni:

• analizirati zemljepisna imena z vidika jezikovne strukture, zgodovinskega razvoja in družbene funkcije;
• samostojno uporabljati digitalna orodja za zbiranje, analizo in vizualizacijo toponomastičnih podatkov;
• oblikovati raziskovalna vprašanja in izvesti terensko delo z zbiranjem podatkov o krajevnih imenih;
• kritično ovrednotiti toponimijo kot odsev družbene moči, političnih odločitev in jezikovne politike.

Študijski proces vključuje pripravo samostojnega seminarskega dela, ki bo temeljilo na izbranem raziskovalnem problemu, analizi virov in uporabi sodobnih orodij ter pristopov.

Predvideni študijski rezultati:

• Opiše vlogo in posebnosti zemljepisih imen v jezikovnem korpusu.
• Interpretira zemljepisno imenoslovje Slovenije.
• Kritično analizira vire in izdela predlog ustrezne rabe zemljepisnega imena

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki (50 %)
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (50 %)

Reference nosilca:

• Dobrovoljc, H. Černivec, M., 2023: (Ne)standardizirana slovenska zemljepisna imena v uradnih virih in pravopisnih priročnikih. V: MARUŠIČ, Franc (ur.), et al. Škrabčevi dnevi 13 : zbornik prispevkov s simpozija 2023. Nova Gorica: Založba Univerze, 2025. Str. 88
• Dobrovoljc, Helena. Pisanje začetnice v predložnih lastnih imenih. V: JAKOP, Nataša (ur.), et al. Pravopisna stikanja : razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. Str. 51-61.
• Dobrovoljc, H. 2012–2025: Odgovori na vprašanja o zemljepisnih imenih – Jezikovna svetovalnica. Založba ZRC, Ljubljana.
• Geršič, M. 2017: Changing denotations of selected Slovenian choronyms / Spreminjanje denotata izbranih slovenskih pokrajinskih imen. Acta geographica Slovenica 57-1.
• Kladnik, D., Crljenko, I., Čilaš Šimpraga, A., Geršič, M. 2017: A comparison of Croatian and Slovenian exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1.
• Geršič, M., Černivec, M., Dobrovoljc, H. 2024: Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj. Geografski vestnik 96-1