Vabimo vas na javno predavanje na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki ga bo imel dr. Alen Kalajdžija:

 

Kratek pregled zgodovine bosanskega jezika.

 

Bosanski jezik kot eden od južnoslovanskih jezikov ima tradicijo knjižnojezikovnega ustvarjanja od 12. stoletja dalje. Kot izhodiščni dokument in hkrati prvi in najstarejši srednjejužnoslovanski štokavski narodni dokument je Listina kulina bana, ki je nastala 29. 8. 1189 in je hkrati diplomatski dokument ter dokument, ki priča o organizaciji srednjeveške bosanske države. Zato je običajno, da se ta spomenik uporablja kot začetek pismenosti, ki priča o uporabi t. i. narodnega bosanskega jezika, čeprav med znanstveniki obstajajo različna mnenja glede še enega srednjeveškega bosanskega spomenika ‒ Humaške plošče, za katero ena skupina raziskovalcev meni, da je nastala konec 10. in v začetku 11. stoletja, medtem ko druga skupina meni, da je nastala tudi v 12. stoletju. V obdobju od najstarejšega ohranjenega spomenika do danes se običajno uporabljata dve periodizaciji bosanskega jezika: zunajjezikovna, ki spremlja družbeno-zgodovinske okoliščine, v katerih se je ta jezik razvijal, in notranjejezikovna, ki govori o imanentnih jezikovnih merilih, ki potrjujejo notranjo jezikovno zakonitost. Glede na navedeno zunajjezikovno zasnovana periodizacija obsega pet obdobij razvoja bosanskega jezika, medtem ko notranjejezikovna obsega tri, z možnimi podobdobji, kar bo pojasnjeno na predavanju. Na podlagi predstavljenih obdobij razvoja se bo govorilo o najpomembnejših knjižnojezikovnih in kulturnih vidikih razvoja bosanskega jezika, ki so vplivali ne samo na to, kar bosanski jezik danes je, temveč tudi na to, kaj je pred tem predstavljalo posebne oblike uporabe tega jezika, od starobosanskega preko srednjebosanskega do novobosanskega obdobja. V tem kontekstu je treba poudariti pomembnost uporabe različnih grafičnih sistemov v zgodovini tega jezika, ki so sploh omogočili spremljanje razvoja tega jezika, in po podatkih, ki jih je pridobila bosanska filologija, gre za pet grafičnih sistemov: glagoljico, bosančico, arabico, latinico in cirilico. Prav tako je opazno, da so različna besedila, ki spadajo v različne umetniške in neumetniške žanre, odigrali pomembno vlogo pri zgodovinskem razvoju bosanskega jezika, kar je potrdilo ne samo družbeno-politično, temveč tudi kulturno-zgodovinsko tradicijo, ki predstavlja pomemben sloj literarno-jezikovne vsebine bosanske jezikovne prakse. Z uporabo kriterijev periodizacije, prisotnosti poligrafske pismenosti in žanrske raznolikosti bomo poskusili razložiti pestrost bosanske jezikovne identitete, ki jo spremljamo v prizmi zgodovinske dinamike.

 

Predavanje bo v bosanskem jeziku v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 14. uri, po spletni seji ZOOM.

 

Dr. Alen Kalajdžija je leta 2002 diplomiral na Oddelku za bosanski, hrvaški in srbski jezik in književnost narodov Bosne in Hercegovine Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, kjer je leta 2007 magistriral, leta 2012 pa doktoriral. Krajši čas je poučeval v osnovni in srednji šoli ter sodeloval pri poučevanju bosanskega jezika na univerzah v Sarajevu, Mostarju, Tuzli, Zenici, Travniku, Novem Pazarju in Jedrenu (Edirne) v Turčiji. Večkrat se je strokovno izpopolnjeval v tujini (Wuerzburg in Erlangen).

 

Do zdaj je izdal štiri knjige:

• Omer Hazim Humo: Sehletul-vusul, Muzej Hercegovine; Grafija i leksika Sehletul-vusula (v soavtorstvu z Munirom Drkićem), Mostar, 2010.
• Refleksi jata u bosanskom alhamijado pjesništvu. Ikavski poetski manir, Institut za jezik, Edicija Radovi, knjiga 18, Sarajevo, 2013.
• Predstandardni idiom bosanske alhamijado literature, Institut za jezik Univerziteta u Sarajevu, Edicija Radovi, knjiga 24, Sarajevo, 2019.
• Etnolingvistički slojevi bosanske leksike: na primjeru građe iz jugoistočnobosanskog govornog tipa – lokalitet Pazalje, Institut za jezik Univerziteta u Sarajevu, Edicija Radovi, knjiga 28, Sarajevo, 2021.

 

Objavil je več kot 70 prispevkov in sodeloval na več kot 50 znanstvenih konferencah, simpozijih in okroglih mizah. Je soavtor znanstvene in strokovne razstave Slovom o slovu. Tragovima bosanske pismenosti (Črko za črko. Sledovi bosanske pismenosti). Bil je vodja več znanstvenih in strokovnih, domačih in mednarodnih projektov na Inštitutu za jezik Univerze v Sarajevu. Predsednik organizacijskega odbora je bil na treh znanstvenih konferencah. Sodeloval je na več deset strokovnih forumih in promocijah publikacij ter strokovnih seminarjih za učitelje bosanskega jezika v državi, regiji in tujini. Uredil je približno 30 izdaj znanstvenih knjig, revij in zbornikov ter bil recenzent znanstvenih monografij in znanstveno-strokovnih člankov za revije doma in v tujini. Recenziral je približno 20 učbenikov za predmet Bosanski jezik in književnost za osnovne in srednje šole v Bosni in Hercegovini. Dva mandata (2013–2021) je bil direktor Inštituta za jezik Univerze v Sarajevu. Trenutno je na Inštitutu znanstveni svetnik.

 

Vabljeni!