Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu imel red. prof. dr. Lev Kreft:
Šport in politika?
Predavanje bo v četrtek, 6. aprila 2023, ob 15. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.
Ko športne oblasti trdijo, da morata šport in politika ostati ločena, imajo v mislih dve vrsti politike. Prva je politika avtonomije športa, druga pa skuša športnicam in športnikom preprečiti, da bi v okviru športa izražali lastna politična stališča, ki jih niso potrdile športne oblasti. Zadnjih nekaj let je postala politizacija športa tako očividna, da nas preprosti pogled, ki pravi, da morata šport in politika korakati medsebojno brezstično, ne more več zadovoljiti. Primera katarskega nogometnega prvenstva in odziv na ruski napad na Ukrajino sta spodbudila celo vrsto javnih polemik. A preden vstopimo v spopade te vrste, je treba ugotoviti, da gre v primeru ene ali druge, njej nasprotne strani v teh polemikah za negacijo uzakonjenega pristopa, ki govori o »športu in politiki«. Šport in politika nista dve med seboj razločno ločeni polji ali področji: politika je bila, je, in vedno bo v športu. Do težav pride, ko v igri ni samo ena politika ampak dve ali več, in ena od njih izvira iz vladnih teles športa, druga pa iz športne »civilne družbe«. Slednji je pravica do izražanja v športu odvzeta, ker je način oblikovanja stališča o (politično) konfliktnih vprašanjih tak, da lastno civilno družbo izloči ravno s pomočjo strategije »šport in politika«; na ta način privede konflikt do represivnega konsenza, ne da bi odprl prizorišče za izražanje, soočanje in izjasnjevanje vseh. Analizo položaja dveh ali več vpletenih politik bom začel s pomočjo Rancièrovega razlikovanja med policijo in vznikom političnega. Tu nam ne gre za to, da bi na prvo žogo napadli avtoritarno vodenje športa, ampak pokazali, da formula »šport in politika«, ki ju razmejuje in terja, da ju tiščimo narazen, proizvaja specifično porazdelitev čutnega in naredi praznino, ki jo povzroča taka razmejitev, nevidno. Od tod bomo krenili v razmislek o politiki, ki je usmerjena v doseganje konsenza, in drugi politiki, ki konfliktu določa pravila, eliminirati ga oziroma izničiti eno ali drugo konfliktno stran pa ni njen cilj: discenz razume kot zdravo stanje politike. Končno bomo s pomočjo de Certeaujevega razlikovanja med strategijo in taktiko zaključili način razumevanja političnih konfliktov v športu.
Vabljeni!