Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na predmetu Oblikovanje pojmov na filozofskem modulu imel doc. dr. Tadej Troha:

Metapsihologija množice.

Freudov spis o množični psihologiji je nastajal tako rekoč sočasno s temeljnim spisom Onstran načela ugodja, ki zaznamuje začetek zadnje faze njegove metapsihološke konceptulizacije. Ta sočasnost ni bila prvi primer te vrste: podobno je Freud leta 1905 hkrati, dobesedno na dveh ločenih mizah, sestavljal Tri razprave o teoriji seksualnosti ter navidez postransko in neumestljivo knjigo Vic in njegov odnos do nezavednega. Je momente, ko Freud obravnavo temeljnih zakonitostih delovanja psihičnega aparata kombinira z analizo kolektivnih in družbenih fenomenov, mogoče vzeti kot naključje? Ali pa velja, nasprotno, fenomenom, ki so za psihoanalizo navidez robnega značaja, pripisati vlogo bistvenega dopolnila – namreč terena, ki omogoča uvide, za katere je individualna psihologija strukturno slepa?

Predavanje bo v ponedeljek, 31. marca 2025, ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Priporočeno branje:

1. Freud, “Množična psihologija in analiza jaza”, v: Spisi o družbi in religiji, Ljubljana 2007, 251-319, zlasti VII., VIII. in IX. Razdelek.

Tadej Troha je znanstveni sodelavec in predstojnik Filozofskega inštituta ZRC SAZU. V svojem raziskovalnem delu se posveča freudovski in lacanovski psihoanalizi, zlasti metapsihologiji, množični psihologiji in zgodovini psihoanalize, politični filozofiji, etiki, problemom podnebne krize in študiju modernistične literature. Predava na Podiplomski šoli ZRC SAZU in Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2023 v sodelovanju z Lorenzom Chieso (Newcastle University) organizira serijo konferenc o psihoanalizi in filozofiji To Be Continued?…

Predavanje je javno, vabljeni!

Photo by José Martín Ramírez Carrasco on Unsplash

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na predmetu Temelji psihoanalize na filozofskem modulu imel doc. dr. Boštjan Nedoh:

Rojstvo travme: Rank, Freud, Lacan.

Leta 2024 je minilo sto let od izida knjige Otta Ranka Rojstvo travme. Rank, nekdanji Freudov učenec, v tej knjigi ponudi novo teorijo geneze psihičnega aparata, ki naj bi izhajala iz travmatičnega reza, ki ga predstavlja biološki fenomen rojstva. Po Ranku biološka ločitev od matere povzroči travmatično tesnobo, ta pa privede do nastanka psihičnega življenja, ki ga v celoti določa ta predojdipska ločitev. Tako je Travma rojstva predstavljala resen izziv za freudovsko psihoanalizo, ki Ojdipov kompleks obravnava kot inavguralni dogodek človekovega psihičnega življenja. Seveda lahko Freudov esej „Inhibicija, simptom in tesnoba“ iz leta 1926 štejemo za Freudov kritični odgovor na Rankovo „biologizacijo“ psihičnega življenja. A pri Freudovi utemeljeni kritiki Rankove ideje o travmi rojstva je zanimivo opazovati, kako ta kritika Freuda vendarle pripelje do točke, ko na novo premisli ključno razmerje med potlačitvijo in tesnobo. Lahko bi rekli, da Freud s tem, ko obrne vzročni odnos med tesnobo in potlačitvijo, tako da je odslej tesnoba tista, ki povzroča potlačitev, in ne obratno, tesnobo približa tako imenovani prapotlačitvi oziroma prvotni potlačitvi, tj. neempirčni potlačitvi, ki deluje kot strukturni vzrok običajnih, vsakdanjih potlačitev. To povezavo med spekulativno prapotlačitvijo in tesnobo kot njenim afektivnim korelatom velja razumeti kot rojstvo travme v ožjem smislu. V sklepnem delu bo predavanje pokazalo, kako Lacanova teorija tesnobe ne samo sledi zgoraj omenjenemu obratu, ki ga je vpeljal Freud, temveč da vodi tudi k odkritju še ene ravni psihičnega življenja, ki zavrača napačno izbiro med Ojdipovim kompleksom in travmo rojstva. Dejansko, kot pravi J.-A. Miller, za Lacana predojdipski goni niso predlingvistični goni ali biološki instinkti. Kar pomeni, da simbolni Drugi oblikuje gon še pred nastopom Ojdipovega kompleksa.

Predavanje bo v torek, 25. marca 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Boštjan Nedoh je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2010. Raziskuje na presečišču med sodobno filozofijo, teoretsko psihoanalizo, biopolitiko, politično teologijo in kritičnimi ekonomskimi in družbenimi teorijami. Članke je objavil v domačih in mednarodnih revijah kot so: Problemi, Filozofski vestnik, Časopis za kritiko znanosti, Law, Culture and the Humanities, Angelaki, Political Theology, Journal for Cultural Research in Paragraph. Je avtor monografije Ontology and Perversion: Deleuze, Agamben, Lacan (Rowman and Littlefield International, 2019), ter sourednik zbornikov Lacan and Deleuze: A Disjunctive Synthesis (Edinburgh University Press, 2017) in Objective Fictions: Philosophy, Psychoanalysis, Marxism (Edinburgh University Press, 2022). Kot gostujoči predavatelj je predaval oziroma predava na University of New Mexico (USA), University of Manchester, Lancaster University in Cardiff University.

Predavanje je javno, vabljeni!

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Darinka Verdonik:

Govorni korpusi za slovenščino in zgodbe njihovega nastajanja.

Zakaj so govorni korpusi pomembni? Katere imamo za slovenščino in kakšne so zgodbe njihovega nastajanja? Katere odločitve so bile najbolj težavne in kak pomen imajo za uporabnika? Kako naprej? Predavateljica skozi predavanje išče odgovore na ta, pa tudi vaša vprašanja o slovenskih govornih korpusih.

Predavanje bo v torek, 25. marca 2025, ob 15. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Izr. prof. dr. Darinka Verdonik se je leta 2003 kot mlada jezikoslovka, ki jo zanima, kako v človeški interakciji sporočamo in razumemo pomen, pridružila skupini na UM FERI, ki je razvijala govorne tehnologije za slovenski jezik. Poleg raziskovanja človeške interakcije je njeno delo postal tudi razvoj govornih virov, sprva oblikoslovnega in glasoslovnega leksikona, kmalu zatem pa tudi vseh večjih govornih korpusov za slovenščino. V govoru in človeški interakciji še danes najde lepoto, smisel in navdih za svoje delo.

Predavanje je javno, vabljeni!

Photo by Vika Strawberrika on Unsplash

ZRC-SAZU-mar2025

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar:

Deležje v terskem narečju slovenščine.

V slovenščini poznamo štiri vrste deležij, in sicer na -č, -aje, -e in -ši. Njihova skladenjska vloga je izražanje relativnega časa oziroma dobnosti, pri čemer deležje na -ši izraža preddobnost, deležja na -č, -aje in -e pa istodobnost. Gre za oblike, podedovane iz praslovanščine, ki so se v slovenskem jeziku iz rabe postopoma umaknile.

Tudi v slovenski dialektološki literaturi deležjem in deležijskim polstavkom ni namenjene posebne pozornosti, kar morda pomeni, da gre za strukturo, ki je slovenska narečja danes ne poznajo v veliki meri oziroma ohranjajo le okamnele deležijske oblike, ki jih prištevamo k prislovom načina, npr. molče, hote, mimogrede, ali jih razumemo kot del nepravega predloga, npr. glede na to.

Toda v terskem narečju slovenščine tudi danes najdemo veliko primerov rabe deležja in deležijskega polstavka na -č ter nekaj primerov deležja na -e. Poleg tega je ta neosebna glagolska oblika bogato izpričana v Glosariju Baudouina de Courtenaya (Spinozzi Monai 2009), dveh zbirkah pripovedi Brune Balloch, tj. Mlada lipa in Lučice na oknah, ter v terskih terenskih zapisih Milka Matičetovega (Ivančič Kutin idr. 2022).

Prispevek se bo zato osredotočil na tvorbo deležij na -č in -e v terskem narečju, njune funkcije v stavku, ter njuno geografsko razširjenost znotraj terskega narečja glede na terensko raziskavo, opravljeno v letih 2022–2024.

Predavanje bo v torek, 18. marca 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Danila Zuljan Kumar je raziskovalka na Dialektološkem oddelku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in predavateljica na Fakulteti za humanistiko ter Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. V študijskem letu 2023/2024 je predavala na Fakulteti za humanistične študije Univerze v Kopru. Osredotoča se na slovensko dialektologijo, sociolingvistiko in geolingvistiko. Je soavtorica Slovenskega lingvističnega atlasa 1, 2, in 3, avtorica dveh ter sourednica več znanstvenih monografij.

Vabljeni!

Photo by icon0 com from Pexels

Vabimo vas na cikel javnih predavanj, ki ga na doktorskem modulu Kulturna zgodovina organizirata Podiplomska šola ZRC SAZU in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.  V drugem predavanju cikla bo gostovala dr. Tamara Banjeglav:

Mirovni proces v kolektivnem spominu na vojno v devetdesetih letih na Hrvaškem.

Predavanje preučuje, kako se danes v javnosti spominja na miroljubno reintegracijo hrvaške Podonavske regije in kakšno vlogo ima v kolektivnem spominu na vojno na Hrvaškem v letih 1991–1995. V njem bo predavateljica poskušala preusmeriti pozornost z raziskovanja spomina na nasilne dogodke med konfliktom in se osredotočiti na spomin na miroljuben proces po koncu nasilja.

Vojna na Hrvaškem v devetdesetih letih se je končala z vojaškimi operacijami, vendar je bila končna vključitev okupiranega ozemlja v hrvaški ustavni in pravni okvir dosežena z mirovnim procesom in podpisom mirovnega sporazuma. Vendar pa trdim, da javni spomin na vojno v povojni Hrvaški vključuje le nasilne epizode in marginalizira javni spomin na mir. To je ustvarilo vtis, da alternative nasilju niso bile in niso mogoče, čeprav je nenasilna, miroljubna rešitev dokazala ravno nasprotno, saj je imela ključno vlogo pri končanju konflikta. V predavanju bo osvetlila mehanizme, ki so prispevali k marginalizaciji tako mirovnega sporazuma kot mirovnega procesa v različnih praksah in politikah spomina, ter pokazala, kako kulturna kontinuiteta dojemanja konfliktov kot nujno in neizogibno nasilnih vodi v normalizacijo nasilja v javnem prostoru in diskurzu.

Predavanje bo v angleškem jeziku v četrtek, 13. marca 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, 1. nadstropje na Novem trgu 2, Ljubljana.

Tamara Banjeglav je raziskovalna sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je prejemnica štipendije Marie Skłodowska-Curie Actions ERA, v okviru katere raziskuje projekt Čas (ni) na moji strani: Spominjanje žrtev počasnega nasilja v postkonfliktnem in postkatastrofalnem okolju. Doktorirala je na Univerzi v Gradcu v Avstriji. Njena raziskovalna področja vključujejo študije spomina, mirovne in konfliktne študije, študije nacionalizma ter tranzicijsko pravičnost, pri čemer se še posebej osredotoča na postsocialistični prostor nekdanje Jugoslavije.

Photo by Polina Tankilevitch

Vabimo vas na cikel predavanj, ki jih bo na predmetu Oblikovanje pojmov doktorskega filozofskega modula imel doc. dr. Tadej Troha:

Kaj je transfer?

V dveh predavanjih bomo na kratko povzeli genezo transferja kot temeljnega koncepta psihoanalitične tehnike. Najprej se bomo posvetili njegovi predzgodovini, Freudovi opustitvi rabe hipnoze in zgodnji tematizaciji transferja na sklepnih straneh študija primera Dore, nato pa obravnavali nekatere temeljne poudarke iz serije tehničnih spisov, ki so nastali med leti 1911 in 1914. Čemu je prav hipnoza, od katere se je Freud odmaknil, lahko ustvarila temelje za vpeljavo transferja? Čemu se transfer v psihoanalitični obravnavi pojavi po nujnosti? V kakšnem smislu je prav rokovanje s transferjem edina pot, da se analitična situacija na eni strani izloči iz siceršnjih analizandovih življenjskih razmerij, na drugi strani pa se vzpostavi kot njihova singularna materializacija?

Predavanji v okviru cikla bosta v ponedeljek, 10. in v ponedeljek, 17. marca 2025, vedno ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Tadej Troha je znanstveni sodelavec in predstojnik Filozofskega inštituta ZRC SAZU. V svojem raziskovalnem delu se posveča freudovski in lacanovski psihoanalizi, zlasti metapsihologiji, množični psihologiji in zgodovini psihoanalize, politični filozofiji, etiki, problemom podnebne krize in študiju modernistične literature. Predava na Podiplomski šoli ZRC SAZU in Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2023 v sodelovanju z Lorenzom Chieso (Newcastle University) organizira serijo konferenc o psihoanalizi in filozofiji To Be Continued?…

Priporočeno branje:

• ponedeljek, 10. 3. 2025
  • S. Freud, “Odlomek iz analize primera histerije”, v: Pet analiz, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2005, 102-111.
  • S. Freud, “Psihično zdravljenje (duševno zdravljenje)”,v: Spisi o psihoanalitični tehniki, Društvo za teoretsko psihoanalizo,Ljubljana 2005, 7-33.
• ponedeljek, 17. 3. 2025
  • S. Freud, “Spominjanja, ponavljanje in predelava”, v: Spisi o psihoanalitični tehniki, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana2005, 139-149.
  • S. Freud, “O vpeljavi obravnave”, v: Spisi o psihoanalitični tehniki, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2005,115-138.

Photo by Ksenia Chernaya

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel dr. Peter Holozan:

Vkup devanje inu cajhnanje korpusov Fida in FidaPLUS.

Predavatelj bo na predavanju predstavil zgodovinsko ozadje korpusov Fida in FidaPLUS, predhodnikov korpusa Gigafida. Predstavljen bo namen korpusov in način zbiranja besedil. Posebej poudarjena bo razlaga, kako sta bila ta korpusa oblikoskladenjsko označena, ki bo dopolnjena z opisom delovanja Amebisovega stavčnega analizatorja.

Predavanje bo v torek, 4. marca 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Peter Holozan je soustanovitelj družbe Amebis d. o. o., ki je opravila pionirsko delo na področjih razvoja tehnologij, specializiranih za slovenski jezik, in digitalizacije slovenskega jezika; vse svoje računalniško-programske raziskave so sodelavci Amebisa tudi uporabnostno zastavili. Peter Holozan je tudi član širšega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vir slike

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika, ki ga bo imela izr. prof. dr. Nataša Jakop:

Podobe gospodarstva v slovenski frazeologiji: od oranja ledine do pranja denarja.

Za preživetje je človek skozi zgodovino razvijal različne oblike gospodarskih dejavnosti, ki jih je prilagajal naravnim, družbenim in kulturnim okoljem. Odtisi teh dejavnosti so ohranjeni tudi v jeziku, še posebej v frazeologiji. Na predavanju bomo predstavili razvoj humanističnih smeri, ki so od sredine 20. stoletja spodbudile raziskovanje kulturološkega vidika frazeologije. Ob izbranih primerih frazemov in pregovorov bomo razmišljali o gospodarskih temah in slikah, ki motivirajo tako frazeologizacijo kot stereotipizacijo.

Predavanje v torek, 25. februarja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Nataša Jakop je raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, kjer sodeluje pri pripravi novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ), in predavateljica na Podiplomski šoli ZRC SAZU, Univerzi v Celovcu in Univerzi v Trstu. Njena raziskovalna področja so frazeologija, leksikografija in normativistika. Na doktorskem študijskem programu Primerjalni študij idej in kultur je koordinatorica jezikoslovnega modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo.

Vabljeni!

Image by Andreas Lischka from Pixabay

Obveščamo vas, da bo v petek, 21. februarja 2025, ob 11. uri, Vilja Lukan Pišek na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Muzealizacija težke dediščine: taborišče Ljubelj na presečišču muzeologije in študij spominov.

Povzetek doktorata.

Mentorica: doc. dr. Saša Poljak Istenič,

somentor: red. prof. dr. Oto Luthar.

Komisija: red. prof. dr. Maja Godina Golija (predsednica), izr. prof. dr. Petra Svoljšak in znanstvena sodelavka dr. Urška Strle.

Zagovor bo v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vir fotografije.

https://us02web.zoom.us/j/88357763278?pwd=GdP7OPICTDcYZGdgB5ZaTR4YvmWHUD.1

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija, ki ga bo imela red. prof. dr. Jožica Škofic:

Gorenjska jezikovna krajina skozi prizmo narečnih zemljepisnih lastnih imen.

Jezikovno krajino gorenjskega podeželja je v zadnjih letih med drugim vidno zaznamovala tudi akcija zbiranja in obeleževanja hišnih imen (prim. www.hisnaimena.si), s katero so gorenjske občine v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske in Raziskovalno agencijo Sora (vse pod vodstvom Klemena Klinarja in v sodelovanju z dialektologinjo) od leta 2009 dokumentirale že 16026 hišnih imen in s tablicami s hišnimi imeni označile preko 7500 domačij. Hišna imena so na tablicah zapisana v poenostavljenem narečnem zapisu (uporabljene so črke knjižne abecede in polglasnik ter osnovna naglasna znamenja), pri čemer je bilo treba sprejeti marsikateri kompromis med jezikoslovno (dialektološko) stroko in sprejemljivostjo zapisa za domačine, ki se s temi imeni identificirajo. Hišna imena so tako dokumentirana in javnosti predstavljena »in situ«, hkrati pa tudi v knjižicah s hišnimi meni, zapisana so tudi na nekaterih straneh portala iObčina, npr. https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=radovljica). Narečno podobo Gorenjske (in Koroške v Avstriji) pa si tako domačini kot obiskovalci lahko uzaveščajo tudi s prebiranjem tiskanih in spletnih zemljevidov (prosto dostopnih na portalu www.ledinskaimena.si oz. https://maps.flurnamen.at/).

Katere značilnosti narečij na Gorenjskem (ob gorenjskem narečju in njegovem vzhodnogorenjskem podnarečju ter selškem narečju se tu govorita tudi koroško ziljsko narečje in njegovo kranjskogorsko podnarečje ter škofjeloško in poljansko narečje rovtarske narečne skupine) lahko domačini in obiskovalci prepoznajo iz zapisov na tablicah s hišnimi imeni? Kaj ti napisi povedo in kaj zamolčijo o nekdanji in sodobni gorenjščini, kot se kaže v hišnih imenih?

Na predavanju se bomo seznanili z jezikoslovnimi dilemami ob poenostavljenem zapisovanju in poknjiževanju narečnih zemljepisnih lastnih imen in poskusili začrtati nekaj izoglos na jezikovnih kartah, nastalih na osnovi zbranega lastnoimenskega gradiva.

Predavanje v torek, 21. januarja 2025 ob 16. uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Prof. dr. Jožica Škofic je raziskovalka na Oddelku za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z dialektologijo slovenskega jezika in geolingvistiko, narečnim imenoslovjem, narečnim slovaropisjem in zgodovino slovenskega jezika. Je vodja projekta Slovenski lingvistični atlas. Na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru predava jezikoslovne predmete. Je izredna članica SAZU.

Vabljeni!

Vir fotografije.

https://us02web.zoom.us/j/82364119674?pwd=aJOrd21qcbme5ef5M6KVn6QUl2KpAr.1