Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih pogojev.

Vsebina

Namen predmeta je seznaniti študente in študentke z različno antropološko literaturo, analizami ter pristopi k preučevanju fenomenov zavesti in praks zavedanja. Predavanja in seminarji bodo preprašali takšna razumevanja zavesti s tematizacijo naslednjih področij:

• Klinične in kontemplativne perspektive zavesti: zavest kot stanje snovi, kot entiteta, izkušnja ali proces?
• Zavest, prakse zavedanja in etnometafizika;
• Zavest in antropologija sebstva;
• Kozmološka/bio/psiho/politična razumevanja zavesti in praks zavedanja;
• Zavest in telo, telesne prakse;
• Zavest in nevroznanosti;
• Fiziologija zavesti;
• Osebna vs. kolektivna zavest;
• Ritualna zavest;
• Zavest in duševno zdravje;
• Zavest in travma;
• Zavest in spomin;
• Zavest in duhovne prakse;
• Epistemologije zdravljenja;
• Spremenjena stanja zavesti: trans, meditacija, zavestno sanjanje, obsedenost, bolezen;
• Razumevanje zavesti v praksah šamanizma, neošamanizma in sodobnih transpersonalnih psihoterapijah;
• Samoizzvana stanja nevsakdanje zavesti – patološke halucinacije ali enteogena stanja?
• Vloga psihoaktivnih substanc v spreminjanju zavesti.

Temeljna literatura in viri

• Adams Vinacanne, Mona Schrempf in Sienna R. Craig (ur.). 2010. Medicine Between Science and Religion Explorations on Tibetan Grounds. New York: Berghahn.
• Anderson, R. S., Bernucci, R. J. et al. 1966. Neuropsychiatry in World War II. Washington D.C.: Office of the Surgeon General, Department of the Army.
• Andreasen, N. C. 2001. Brave New Brain: Conquering Mental Illness in the Era of the Genome. Oxford: Oxford University Press.
• Alberts, Thomas Karl. 2015. Shamanism, Discourse, Modernity. Ashgate Publishing.
• Baron-Cohen S., Tager-Flusberg, H. in Cohen D. J. 2000. Understanding Other Minds: Perspectives from Developmental Cognitive Neuroscience. Oxford: Oxford University Press.
• Bateson, Gregory. 1972. 2019. Ekologija idej: Zbrani eseji iz antropologije, psihiatrije, evolucije in epistemologije. Ljubljana: Knjižna zbirka Koda, Beletrina.
• Blainey, Marc. 2010. The Future of the Discipline. Considering the Ontological/Methodological Future of the Anthropology of Consciousness, Part II – Towards an Ethnometaphysics of Consciousness. Anthropology of Consciousness 21 (2): 113–138.
• Castillo, J. Richard. 1995. Culture, Trance, and the Mind-Brain. The Anthropology of Consciousness 2 (3-4): 17–34.
• Clifford, James. 1986. New Translations of Michel Leiris. Sulfur 15: 4–125.
• Favret-Saada, Jeanne. 1977. Deadly Words: Witchcraft in the Bocage. Cambridge: Cambridge University Press.
• Horden, Peregrine in Elisabeth Hsu (ur.). 2013. The Body in Balance: Humoral Medicines in Practice. New York: Berghahn.
• Lakoff, Andrew. 2005. Pharmaceutical reason: knowledge and value in global psychiatry. Cambridge: Cambridge University Press.
• Laughlin, Charles D. 2011. Communing with the Gods: Consciousness, Culture and the Dreaming Brain. Brisbane: Daily Grail.
• Luhrmann, Tanya. 2001. Of Two Minds. An Anthropology Looks at American Psychiatry. London: Vintage.
• Luhrmann, M. Tanya. 2011. Hallucinations and sensory overrides. Annual Review of Anthropology 40: 71–85.
• Luhrmann, M. Tanya in Rachel Morgain. 2012. Prayer as inner sense cultivation. Ethos, 40(4): 359–389.
• Luhrmann, M. Tanya. 2020. Mind and Spirit: a comparative theory about representation of mind and the experience of spirit. JRAI, 26(S1): 9-27.
• Lock, Margaret. 2001. Twice Dead: Organ Transplants and the Reinvention of Death. Berkeley: California University Press.
• Price-Williams Douglass in Dureen Hughes. 1994. Shamanism and Altered State of Consciousness. Anthropology of Consciousness 5(2): 1–15.
• Rodd H. Robin. 2006. Piaroa Sorcery and the Navigation of Negative Affect: To Be Aware, to Turn Away. Anthropology of Consciousness 17 (1): 35–64.
• Rose, Nikolas in Joelle M. Abi-Rached. 2013. Neuro: The New Brain Sciences and the Management of the Mind. Princeton: Princeton University Press.
• Revonsuo, Anitti. 2006. Inner Presence: Consciousness as a Biological Phenomenon. Cambridge, MA: MIT Press.
• Safran, D. Jeremy. 2003. Psychoanalysis and Buddhism: An Unfolding Dialogue. Somerville: Widsom Publications.
• Sheldrake, Rupert. 2012. The Science Delusion: Freeing The Spirit of Enquiry. London: Coronet House Publishing.
• Tedlock Barbara (ur.). 1987. Dreaming: Anthropological and Psychological Interpretations. Santa Fe: SAR.
• Thobeka Wreford, Jo. 2008. Working with Spirit. Experiencing Izangoma in Contemporary South Africa. New York: Berghahn.
• Thompson, Evan. 2015. Waking, Dreaming, Being. Self and Consciousness in Neuroscience, Meditation and Philosophy. New York: Columbia University Press.
• Throop, C. Jason. 2010. Suffering and Sentiment: Exploring the Vicissitudes of Experience and Pain in Yap. Berkeley: University of California Press.
• Tononi, Giulio in Gerald M. Edelman. 1998. Consciousness and Complexity. Science 282: 1846–1853.
• Turner, Victor. 1983. Body, Brain, and Culture. Zygon 18(3): 221–245.
• van der Kolk, Bessel. 2014. The Body Keeps the Score: Brain, Mind and Body in the Healing of Trauma. New York: Viking.
• Vyner, M. Henry. 2009. A Preliminary Theory of the Defining Dynamic of the Healthy Human Mind. Imagination, Cognition and Personality 29(3): 225–270.
• Winkelman, Michael. 2010. Shamanism: A Biopsychosocial Paradigm of Consciousness and Healing. Santa Barbara, California: Praeger.
• Windt, Jennifer M. 2015. Dreaming: A Conceptual Framework for Philosophy of Mind and Empirical Research. Cambridge, MA: MIT Press.

Cilji in kompetence

Antropološke raziskave so bile venomer motivirane z vprašanjem, kako poznamo svet? Kako ga mislimo in artikuliramo? Kako je možno, da ljudje, ki živijo pod podobnimi pogoji, doživljajo svoja lastna, “subjektivna” življenja na popolnoma različne načine? Do kolikšne mere svet zares doživljamo na podobne načine, imamo podobne potrebe, značilnosti, zmožnosti? Kaj je pravzaprav osnova in kaj jedro človekove izkušnje?

Da bi odgovorili na ta in druga vprašanja, antropologi in antropologinje preučujejo različne načine, kako ljudje mislijo, ustvarjajo in udejanjajo svoje svetove. Raziskujejo religijo, politiko, ekonomijo, sorodstvene vezi, rituale, spomin in zgodovino, okolje, skupnost, razumevanje sebstva itd. A poleg vsega tega so antropološko teorijo in prakso od nekdaj zanimali nematerialni, spiritualni ter moralni aspekti ljudi in njihovih svetotvornih praks. Etnografija velikokrat dokumentira prepričanja v prisotnost “duha” in “duše” ne le v religioznih kontekstih, marveč v človekovih izkušnjah sanj, tabujev, bolezni ali pa v določenih performativnih praksah. Takšne analize odpirajo vrsto drugih zelo pomembnih raziskovalnih in filozofskih vprašanj: na kakšen način lahko antropologija najbolj razume človeka in družbe? Tako da preučujemo človekove odnose z drugimi ljudmi? Njegove navade in vsakdanje prakse? Načine, na katere ravna s svojim telesom? Svojim umom? Nevrološko-fizikalnimi danostmi? Dušo?

Poglavitni cilj predmeta je osvetliti in analizirati kulturne in družbene prakse, ki so zasnovane na ideji, da je zavest tista, ki predstavlja jedro človeka in njegove izkušnje. Z besedami Marca Blaineyja, zavest je “substrat, znotraj katerega se zgodi celotna človekova izkušnja” (2010: 118).

Predvideni študijski rezultati:

Študentke in študenti se bodo naučili kontekstualizirati, opisovati, analizirati in komunicirati različne antropološke perspektive in razumevanja ‘uma’ in človekove zavesti.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja

• Krajši pisni izdelek (20 %),
• javni nastop ali predstavitev (20 %),
• končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (60 %).