Vsebina

Pregled stanja raziskav

• pregled relevantnih teoretskih izhodišč
• pregled relevantnih metod dela

Digitalna arheologija

• spletni viri relevantnih podatkov daljinskega zaznavanja
• spletna orodja za analizo podatkov daljinskega zaznavanja
• druga orodja digitalne arheologije

Lidarski podatki in druge metode daljinskega zaznavanja

• delo s podatki laserskega skeniranja Slovenije
• delo z drugimi podatki daljinskega zaznavanja
• arheološka interpretacija podatkov

Temeljni literatura in viri

Teorija in metode

• Ashmore, W., Knapp, B. A. (ur.) 1999, Archaeologies of Landscape: Contemporary Perspectives. Malden, Oxford.
• Aston, M. 1985, Interpreting the Landscape: Landscape Archaeology and Local History. London, New York.
• Bender, B., Winer, M. (ur.) 2001, Contested Landscapes: Movement, Exile and Place. Oxford, New York.
• Chapman, H. 2006, Landscape Archaeology and GIS. Stroud.
• David, B., Thomas, J. (ur.) 2008, Handbook of Landscape Archaeology. Walnut Creek.
• Clark, J., Darlington, J., Fairclough, G. 2004, Using Historic Landscape Characterisation. English Heritage’s review of HLC Applications 2002 – 03. London.
• Doneus, M. 2013, Die hinterlassene Landschaft. Prospektion und Interpretation in der Landschaftsarchäologie. Wien.
• Garmy, P. 2012, Villes, réseaux et systèmes de villes. Contribution de l’archéologie. Paris, Arles.
• Hooke, D. 1997, The Landscape of Anglo-Saxon England. London, New York.
• Howard, P. 2006, Archaeological Surveying and Mapping. Recording and depicting the landscape. London, New York.
• Kuna, M. 2004, Nedestruktivní archeologie. Teorie, metody a cíle. Plzen.
• Lodewijckx, M., Pelegrin, R. (ur.) 2011, A Wew from the Air: Aerial Archaeology and Remote Sensing Techniques. Results and opportunities. Oxford.
• Muir, R. 2004, Landscape Encyclopedia. Macclesfield.
• Olsen, B. 2002, Od predmeta do teksta. Beograd.
• Opitz, R. S., Cowley, D. C. (ur.) 2013, Interpreting Archaeological Topography. Airborne Laser Scanning, 3D Data and Ground Observation. Oxford.
• Parcak, S. H. 2009, Satellite remote sensing for archaeology. London, New York.
• Johnson, M. 2007, Ideas of Landscape. Malden, Oxford, Carlton.
• Sarris, A. (ur.) 2015, Best Practices of GeoInformatic Technologies for the Mapping of Archaeolandscapes. Oxford.
• Tilley, C. 2004, The materiality of stone: explorations in landscape phenomenology 1. Oxford, New York.
• Trigger, B. G. 1967, Settlement Archaeology. Its Goals and Promise, American Antiquity 32 (2), 149-160.
• Ucko, P. J., Layton, R. (ur.) 1999, The Archaeology and Anthropology of Landscape: Shaping your landscape. London, New York.
• Wiseman, J., El-Baz, F. (ur.) 2007, Remote Sensing in Archaeology. New York.

Slovenija

• Badjura, R. 1953, Ljudska geografija: Terensko izrazoslovje. Ljubljana.
• Gams, I. 1974, Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana.
• Ilešič, S. 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. – SAZU, Ljubljana.
• Mlekuž, D. 2013, Skin Deep: LiDAR and Good Practice ofLandscape Archaeology. V: C. Corsi, B. Slapšak, F. Vermeulen (ur.), Good Practice in Archaeological Diagnostics. Non-invasive Survey of Complex Archaeological Sites, 113-131.
• Novaković, P. 2003, Osvajanje prostora: razvoj prostorske in krajinske arheologije. Ljubljana.
• Pleterski, A. 2011, Župa Bled. Nevidna srednjeveška Evropa. Ljubljana.
• Slapšak, B. 1995, Možnosti študija poselitve v arheologiji. Ljubljana.
• Štular, B. 2011, The use of lidar-derived relief models in archaeological topography. The Kobarid region (Slovenia) case study (Uporaba modelov reliefa pridobljenih z lidarskim snemanjem v arheološki topografiji. Študijski primer Kobariške), Arheološki vestnik = Acta archaeologica 62, 393-432.
• Štular, B., Kokalj, Ž., Oštir, K., Nuninger, L. 2012, Visualization of lidar-derived relief models for detection of archaeological features, Journal of Archaeological Science 39 (11), 3354–3360.
• Štular, B. , Lozić, E. 2016, Primernost podatkov projekta Lasersko skeniranje Slovenije za arheološko interpretacijo: metoda in študijski primer. V: R. Ciglič, M. Geršič, D. Perko, M. Zorn (ur.), Digitalni podatki, Ljubljana, 157-166.
• Štular, B. (ur./ed.) 2020, Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih = Medieval archaeology of Bled Island. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 42, Ljubljana.

Cilji in kompetence

Raziskovanje prostora v arheologiji ima več stoletno zgodovino. Razvoju zadnjega pol stoletja lahko sledimo že po uporabi različnih izrazov: poselitvena arheologija, prostorska arheologija, naselbinska arheologija in arheologija krajin. Vsak izraz opisuje preplet teoretskih izhodišč in metodoloških orodij, ki skupaj tvorijo “šolo” oziroma arheološko prakso. V zadnjih desetletjih razvoj vede ne temelji več na teoretskih in metodoloških premikih temveč na tehnološkem razvoju. Ta je na točki, ko je raziskovalcu dostopna ogromna količina podatkov v poljubnem merilu in zato so meje med prostorskimi arheologijami (npr. arheologijo krajin) in osredotočenimi raziskavami (npr. posamezno najdišče) vse bolj zabrisane. Zato dandanes lahko upravičeno govorimo o arheologiji v prostoru.

Študenti in študentke predmeta Prostorska arheologija – arheologija v prostoru bodo preučili najpomembnejše arheološke prakse raziskovanja prostora s poudarkom na relevantnih modernih metodah, ki jih obeležujeta predvsem digitalna arheologija in t. i. lidarski podatki (skupaj z ostalimi metodami daljinskega zaznavanja). Prva omogoča dostop in analizo ogromne količine raznorodnih podatkov. Lidarski podatki oziroma podatki zračnega laserskega skeniranja pa imajo potencial, da prinesejo količino novih arheoloških podatkov primerljivo z delom cele generacije slovenskih arheologov, ki si je spomenik postavila z izdajo Arheoloških najdišč Slovenije.

Študenti in študentke bodo s študijem objav in predvsem s praktičnim delom z izbranimi metodami digitalne arheologije in/ali daljinskega zaznavanja pridobili kompetence za samostojno izvedbo arheološke analize v prostoru.

Predvideni študijski rezultati

Predvideni študijski rezultat je samostojna pisna naloga v obliki znanstvenega članka.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (70 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (10 %).