Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

• opredelitev pojmov degradacija pokrajine in degradirano območje(DO),
• naravna degradacija pokrajine in njen družbenoekonomski vidik (erozija-kmetijstvo, žled-gozdarstvo, poplave-poselitev-gospodarstvo, potres-infrastruktura; graviklastični procesi-turizem itd.),
• antropogena degradacija pokrajine (pridobivanje mineralnih surovin, industrijska proizvodnja, odlaganje odpadkov, emisije plinov in odpadnih vod, itd.) in njen družbenoekonomski vidik,
• pokrajinsko pogojene stopnje ranljivosti okolja (vodovarstvena območja, gosto poseljena območja, specifične značilnosti kraških pokrajin),
• učinki naravne in antropogene degradacije na osnovne pokrajinske prvine (relief, prst, vegetacija, površinske in podzemne vode, zrak,…),
• metode daljinskega zaznavanja in ostale najsodobnejše GIS metode za določanje DO ter sodobne terenske metode določanja in merjenja stopnje degradacije,
• pregled primerov DO v Sloveniji in po svetu (degradirana urbana območja/DUO, degradirana antropogena območja zunaj mestnih območij, naravno degradirana območja itd.),
• paradigme, metode in postopki za oživljanje degradiranih območij glede na tip DO (fitoremediacija, sanacija odlagališča, vzpostavitev prvotne rabe, gradbeni posegi pri eroziji, kulturna industrija, itd),
• primeri dobrih in slabih praks oživljanja (reaktivacije) DO v Sloveniji in tujini.

Temeljni literatura in viri:

• Breg Valjavec, M., ZORN, M. 2015: Degraded karst relief : waste-filled dolines. V: DANIELS, Justin A. (ur.). Advances in environmental research. Vol. 40.
• Breg Valjavec, M. 2013: Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah. Geografija Slovenije 26.
• Chrysochoou, M., Brown, K., Dahal, G. et al. (2012). A GIS and indexing scheme to screen brownfields for areawide redevelopment planning. Landscape and Urban Planning 105:187198.
• Gibbs H.K., Salmon J.M., 2015. Mapping the world’s degraded lands. Applied Geography 57.
• Koželj, J. 1998. Degradirana urbana območja. Ljubljana.
• Smrekar, A., Breg Valjavec, M. 2014: Vrednotenje nekdanje in sedanje proizvodnje nevarnih odpadkov v Ljubljani z vidika obremenjevanja podtalnice. Geografski vestnik 86-2.
• Zorn, M., Komac, B. Land degradation. V: Bobrowsky, P. T. (ur.). Encyclopedia of natural hazards, (Encyclopedia of earth sciences series, ISSN 13884360), (Springer reference).Dordrecht etc.: Springer, cop. 2013, str. 580583,ilustr. http://www.springerreference.com/docs/html/chapterdbid/347905.html

Cilji in kompetence:

Temeljni cilj predmeta je študenta seznaniti z najpogostejšimi oblikami degradacije v pokrajini ter ga usposobiti za strokovno in samostojno delo na različnih področjih, kjer je potrebno izvajati odločitve in ukrepe v zvezi z upravljanjem, razvojem in ponovnim oživljanjem različnih tipov degradiranih območij.

Študent pridobi s predmetom naslednje kompetence:

• je sposoben prepoznati in razločevati območja naravne in antropogene degradacije v pokrajini
• zna določiti naravne ali družbene procese, ki so povzročili degradacijo pokrajine
• zna kritično prepoznati vpliv degradacije na posamezne pokrajinske prvine
• pozna obstoječe načine prenove degradiranih območij in lahko kritično sodeluje pri odločanju o razvoju degradiranih območij
• pozna različne terenske metode za določanje stopnje degradacije (npr. vzorčenje prsti, merjenje električne upornosti tal, fitopopis itd.)

Predvideni študijski rezultati:

• poznavanje najsodobnejših pristopov in metod pri preučevanju degradacije pokrajine,
• poznavanje stanja okolja in posledic človekovega delovanja v pokrajini,
• razumevanje prostora kot neobnovljivega naravnega vira,
• sposobnost uporabe najprimernejših metodoloških pristopov pri odločanju o ponovnem razvoju posameznega degradiranega območja,
• celostno in interdisciplinarno vrednotenje degradacije pokrajine in njenih učinkov na okolje, družbo in gospodarstvo,
• praktična znanja in izkušnje o kritičnem prepoznavanju, vrednotenju in načrtovanju trajnostnih posegov v degradirano pokrajino.

Načini ocenjevanja:

Ustni izpit (70 %), seminarska naloga (30 %).