OPIS PREDMETA
Potenciali naravne in kulturne dediščine
Program:
Okoljske in regionalne študije (3. stopnja)
Modul:Biodiverziteta in ekologija (3. stopnja)
Paleobiologija in sedimentarna geologija (3. stopnja)
Regionalne študije (3. stopnja)
Koda predmeta: DI008
Letnik: Brez letnika
Nosilca:
Doc. dr. Mateja Ferk
Doc. dr. Aleš Smrekar
ECTS: 6
Obseg: predavanja 30 ur, seminar 10 ur, terenske vaje 20 ur, samostojno delo 120 ur
Vrsta predmeta: skupni izbirni
Jeziki: slovenski, angleški
Metode poučevanja in učenja: kabinetna predavanja, terenska predavanja, seminarsko delo, individualno delo v okviru lastne raziskave, e-izobraževanje.
Učni načrt predmeta (prenesi)
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.
Vsebina:
- zgodovina razvoja varstva naravne in kulturne dediščine,
- zvrsti in register naravnih vrednot in kulturne dediščine,
- nacionalni in mednarodni vidiki zavarovanih in varovanih območij, pravno varstvo (nacionalno, EU, globalno),
- simbolna vloga naravne in kulturne dediščine,
- upravljanje zavarovanih območij,
- konfliktnost interesov v zavarovanih območjih,
- izzivi vzpostavitve ravnovesja med izrabo (več stopenj degradacije) in rabo (več stopenj ohranjanja) naravne in kulturne dediščine,
- prepoznavanje, vrednotenje in interpretiranje naravne in kulturne dediščine,
- dinamično stanje geodiverzitete – sočasnost razdiralnih in oblikotvornih geomorfnih procesov,
- metodološke prakse.
Temeljni literatura in viri:
- Advancing the National Park Idea. National Parks Second Century. National Parks Conservation Association. 2009. Washington DC.
- Berginc, M., Kremesec Jevšenak, J., Vidic., J. 2007. Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana.
- Gray, M. 2004. Geodiversity, valuing and conserving abiotic nature. London.
- Komac, B., Zorn, M., Erhartič, B. 2011. Loss of natural heritage from the geomorphological perspective – do geomorphic processes shape or destroy the natural heritage? Acta geographica Slovenica 51, 2. Ljubljana.
- Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Tiran, J., Erhartič, B. 2014. Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja, Georitem 24. Ljubljana.
- Veverka, J. 2011: Interpretive master planning. Edinburgh.
- Stepišnik, U., Trenchovska, A. 2018. A new quantitative model for comprehensive geodiversity evaluation : the Škocjan Caves regional park, Slovenia. Geoheritage 10, 1.
- Veljavni zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja in urejanja pokrajine
- Izbrani članki iz znanstvenih revij
Cilji in kompetence:
Temeljni cilj predmeta je seznaniti študenta z izzivi obravnavanja naravne in kulturne dediščine. Ta je povezana v spremenljiv sistem naravnih danosti in človekove aktivnosti v pokrajini ter izpostavljena nestalnemu odnosu družbe do naravne in kulturne dediščine. Študent se s poglobljenim spoznavanjem okoliščin usposobi za upravljanja z dediščino.
Seznani se tudi z navzkrižji interesov v obstoječih ali potencialnih zavarovanih območjih ter prepozna potenciale za nadaljni (ne)razvoj.
Študent pridobi s predmetom naslednje kompetence:
- poznavanje razvoja miselnosti vrednotenja in varovanja naravne in kulturne dediščine;
- sposobnost prepoznavanja strateških prednosti posameznih načinov varovanja naravne in kulturne dediščine,
- poznavanje motivov interesnih skupin,
- sposobnost samostojnega vrednotenja naravne in kulturne dediščine,
- sposobnost izbire najustreznejših metodoloških pristopov za časovno-finančno učinkovito raziskovanje.
Predvideni študijski rezultati:
- poglobitev znanja o teoretičnih izhodiščih naravne in kulturne dediščine,
- informiranost o stanju naravne in kulturne dediščine,
- razumevanje zakonodajnega okvira evropskih in slovenskih predpisov ter procesov, s katerimi se oblikujejo politike,
- pridobitev izkušenj s teoretičnimi in praktičnimi pristopi varovanja naravne in kulturne dediščine,
- pridobitev izkušenj s teoretičnimi in praktičnimi pristopi upravljanja z naravno in kulturno dediščino,
- celostno vrednotenje dediščine v pokrajini,
- izdelava individualnega načrta raziskave s področja vsebine predmeta,
- izvedba raziskave s področja vsebine predmeta.
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit (75 %), individualno delo v okviru lastne raziskave (25 %).