Vsebina

1. Zgodovina jezikoslovja s poudarkom na zgodovini leksikografije, leksikologije in slovničarstva

• Antika
• Srednji vek
• Novejši tokovi v Evropi
• Slovenija
• Priročniki in pregledi s področja zgodovine jezikoslovja

2. Osnovni pojmi leksikografije in pisanja slovnic

• Tipologija slovnic in slovarjev
• Vprašanje zgledov v slovnicah in slovarjih
• Metode in viri za slovnice in slovarje
• Jezikovne teorije in njihova vloga pri pripravi priročnikov
• Načrtovanje dela
• Priprava poskusnih poglavij ali gesel
• Priprava in analiza virov
• Vprašanja definiranja, interpretiranja in izbire zgledov
• Enojezični in dvo- ali večjezični slovarji
• Temeljni in aplikativni slovarji
• Znanstvene in didaktične slovnice

3. Didaktična problematika

• Naslovniki slovnic in slovarjev
• Ugotavljanje potreb naslovnikov
• Zgodovina didaktičnih pristopov v leksikografiji in slovničarstvu ter vpogled v trenutno stanje
• Učni načrti in leksikograf/slovničar
• Učbenik ali didaktična slovnica?
• Interaktivne didaktične slovnice in slovarji
• Korpusi šolskih besedil

Seminarji

Seminarji potekajo vzporedno s predavanji in se navezujejo na posamezne tematske sklope predavanj. Poudarek je na analizi izbrane slovnice ali slovarja ter na primerjavi z drugimi primerljivimi slovnicami/slovarji. Teme so prilagojene individualnim študijskim programom študentk in študentov, izbrani temi pa je prilagojen ustrezni specialni izbor znanstvene literature.

Povezava z drugimi predmeti

Za uspešno razumevanje snovi je potrebno osnovno poznavanje jezikoslovja. Predmet se neposredno povezuje z ostalimi predmeti v okviru jezikoslovnega modula in predstavlja nekakšen uvod vanje.

Temeljna literatura in viri

Na seznamu je osnovna obvezna literatura, ki jo morajo študentke in študenti dobro poznati, saj se glede na to, da gre za uvodni predmet, druga literatura podvaja z vsemi preostalimi predmeti; poleg tega je na voljo še dodaten sproti posodabljan seznam tekstov, ki bodo prišli v poštev za posamezna predavanja in seminarsko delo.

• Ahačič Kozma, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Ahačič, Kozma, 2012: Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Atkins, B. T. S., Rundell, M.,: 2008: Oxford Guide to Practical Lexicography. Oxford: Oxford University Press.
• Auroux, Sylvain, Koerner, E. F. K. (eds.) et al., 2000: History of the Language Sciences […], vol. 1. Berlin, New York: Walter de Gruyter.
• Colombat, Bernard, Fournier Jean-Marie & Puech, Christian, 2010: Histoire des idées sur le langage et les langues. Paris: Klincksieck.
• CTLF — Corpus des textes linguistiques fondamentaux. http://ctlf.ens-lyon.fr.
• Dirven, R., 1990: ‘Pedagogical Grammar: State of the Art Article,’ Language Teaching. Cambridge: The British Council/CILT/Cambridge University Press.
• Dolezal, Fredric Thomas, McCreary, Don R., 1999: Pedagogical Lexicography Today: A Critical Bibliography on Learners’ Dictionaries with Special Emphasis on Language Learners and Dictionary Users. Berlin, Boston: Max Niemeyer Verlag.
• Landau, S., 1984: Dictionaries: the Art and Craft of Lexicography. New York: Charles Scribner’s Sons.
• Slovenske slovnice in slovarji (na spletu). / Various grammars and dictionaries of the Slovene language (available online).

Cilji in kompetence

Predmet študenta ali študentko uvede v raziskovanje leksikologije, leksikografije in slovničarstva. Najprej ga zato seznani z njihovo zgodovino od antike do danes ter z osnovami zgodovinopisja jezikoslovja nasploh – pri tem poseben poudarek nameni tudi slovenskemu prostoru. Predmet nato predstavi osnovne pojme in metodologijo raziskovanja in pisanja slovnic in slovarjev, pri čemer skuša doseči dober vpogled tudi v to, kako so se pojmi in metodologija spreminjali skozi zgodovino. Nazadnje ponuja predmet znanja, ki so na Slovenskem povsem nova, in sicer skuša ponuditi odgovore na vprašanje, kako združiti didaktični pristop z raziskovanjem ali izdelovanjem slovničnih priročnikov in slovarjev, kako oblikovati slovnico ali slovar za povsem določen učni namen.

Predvideni študijski rezultati

• Poznavanje zgodovine leksikologije in leksikografije v Evropi in na Slovenskem;
• poznavanje zgodovine slovničarstva v Evropi in na Slovenskem;
• razumevanje različnosti v jezikoslovnih metodologijah skozi čas;
• poznavanje osnov pisanja znanstvenih, strokovnih in didaktičnih slovnic;
• poznavanje osnov leksikografskega dela in njegovega načrtovanja;
• razvijanje zmožnosti za povezovanje didaktičnih znanj z metodologijo in načrtovanjem izdelovanja slovnic in slovarjev.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (80 %), končno ocenjevanje (ustni/pisni izpit) (20 %).