Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Študent oz. študentka mora pred izpitom predstaviti seminarsko nalogo pred drugimi študenti in študentkami.

Študenti in študentke bodo ocenjeni s skupno oceno za izpit (50 %) in seminarsko nalogo (50 %).

Vsebina:

• Pomen kraških virov
• Primeri izkoriščanja kraških virov
• Oblikovanje kraških kulturnih pokrajin
• Primeri vpliva človeka na kraške pokrajine (npr. degradacija vrtač, onesnaževanje jam in podzemne vode na konkretnih primerih iz Slovenije)
• Pristopi za oceno degradacije kraške pokrajine
• Kraški pojavi in trajnostni razvoj
• Geodiverziteta in geodediščina krasa
• Razvoj trajnostnega turizma in geoturizma na krasu
• Trajnostno upravljanje zavarovanih kraških območij

Temeljni literatura in viri:

• Skripta
• van Beynen, P. E. (ed.) 2011. Karst Management. Springer: Dordrecht, New York.
• Ciglič, R., Hrvatin, M., Komac, B., Perko, D., 2012. Karst as a criterion for defining areas less suitable for agriculture. Acta geographica Slovenica, 52-1.
• Ford, D., Williams, P., 2007. Karst Hydrogeology and Geomorphology. Chichester, John Wiley & Sons.
• Gams, I, Gabrovec, M., 1999. Land use and human impact in Dinaric karst. International Journal of Speleology, 28-1.
• Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Založba ZRC.
• Kaligarič, M., Ivajnšič, D., 2014. Vanishing landscape of the “classic” Karst: changed landscape identity and projections for the future. Landscape and Urban Planning, 132.
• Prelovšek, M., Zupan Hajna, N., 2011. Pressures and Protection of the Underground Karst – Cases from Slovenia and Croatia. Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
• Unesco, 2010. Sustainability of the Karst Environment: Dinaric Karst and Other Karst Regions. Paris, United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization.
• van Beynen, P., Townsend, K., 2005. A Disturbance Index for Karst Environments. Environmental Management, 36-1.
• Tičar, J., Tomić, N., Breg Valjavec, M., Zorn, M., Marković, S. B., Gavrilov, M. B. (2018). Speleotourism in Slovenia: balancing between mass tourism and geoheritage protection. Open geosciences 10-1.

Cilji in kompetence:

• uporaba znanstvenih metod pri reševanju strokovnih problemov
• komunikacija in obvladovanje strokovne terminologije s področja krasa
• poznavanje in razumevanje pojmov iz zgodovine posegov človeka na krasu (kulturna pokrajina)
• sposobnost izdelave ocene stanja kraške pokrajine
• razumevanje pomena krasa za človeka
• sposobnost razumevanja ranljivosti kraškega podzemlja, vodonosnikov z vidika načrtovanja vodooskrbe
• uporabo pridobljenega znanja v praksi

Predvideni študijski rezultati:

• poznati osnove kraških sistemov (naravnih in družbeno-ekonomskih)
• prepoznati vrste kraških virov in njihov pomen za družbeno-gospodarski razvoj
• razumevanje antropogenih vplivov na kraške pokrajine
• je sposoben kritično in kreativno razmišljati, ko ocenjuje potencialne vplive na kraško okolje

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• »Terenske vaje« (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki (40 %)
• Javni nastop ali predstavitev (10 %)
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (50 %)