Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

• Končana druga bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.
• Vpis v prvi ali drugi letnik študijskega programa
• Študent oz. študentka mora pred izpitom predstaviti seminarsko nalogo pred drugimi študenti in študentkami.

Vsebina:

Predmet se osredotoča na človekovo okoljsko vedenje, predvsem na odnos med posameznikom in njegovim fizičnim okoljem, ki je v današnjem času vse bolj degradirano. Če se želimo soočiti z današnjimi vse bolj perečimi okoljskimi problemi, je ključnega pomena razumevanje človekovih dimenzij okoljskega vedenja in njegovih posledic za okolje, razumevanje kaj ljudi motivira pri okoljskem vedenju, katere strategije so uspešnejše pri spodbujanju okolju prijaznega vedenja ter se spoznati z okoljskimi vplivi na človekovo vedenje.

Vsebina bo organizirana v štirih sklopih:

Uvod v raziskovanje okoljskega vedenja

• Okoljsko vedenje: zgodovinski pregled, pregled aktualnih tematik in metod

Dejavniki, ki vplivajo na okoljsko vedenje

• Merjenje okoljskega vedenja
• Vrednote in okoljsko vedenje
• Norme in okoljsko vedenje
• Modeli okoljskega vedenja

Spodbujanje okolju prijaznega vedenja

• Informacijske strategije za spodbujanje okolju prijaznega vedenja
• Strukturne strategije za spodbujanje okolju prijaznega vedenja

Okoljski vplivi na človekovo vedenje in kakovost bivanja

• Sprostitvena okolja
• Vizualno ocenjevanje pokrajine in človekovo dojemanje pokrajine
• Okolje in kakovost življenjskega okolja

Temeljni literatura in viri:

• Abrahamse, W. 2019: Encouraging Pro-environmental Behavior. Academic Press.
• Fleury-Bahi, G., Pol, E., Navarro, O. (eds.) 2017: Handbook of Environmental Psychology and Quality of Life Research, 1st edition. Springer.
• Gardner, T., G., Stern, C., P. 2002: Enviromental problems and human behavior. Boston: Perason Custom Publishing.
• Podjed, D., Polajnar Horvat, K. (ur.) 2022: Nevidno življenje odpadkov. 1. izd. Založba ZRC. DOI: 10.3986/9789610506096.
• Polajnar Horvat, K. 2015: Okolju prijazno vedenje. Georitem 26. Ljubljana.
• Steg, L., A., E., De Groot, J., I., M. (eds.) 2019: Environmental psychology:An introduction, 2nd edition. Wiley-Blackwell.

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je, da kandidat oz. kandidatka pridobi najnovejša in poglobljena teoretična znanja s področja okoljskega vedenja, zgodovine njegovega raziskovanja ter aktualnih tematik, ki jih zna tudi sam prepoznati v današnjem prostoru. Osredotočili se bomo na poglobitev znanj o dejavnikih okoljskega vedenja ter modelih, s katerimi razložimo posameznikovo vedenje. Kandidate in kandidatke se seznani z osnovnimi metodami preučevanja okoljskega vedenja, med drugim z metodami, s katerimi lahko spodbujamo okolju prijazno vedenje, s čimer jim omogočimo lažje razumevanje človekovega delovanja in z njim povezanimi okoljskimi problemi. Poleg tega pridobijo veščine, s katerimi so sposobni prepoznati vplive okolja na človekovo vedenje in kakovost bivanja. Kandidata oz. kandidatko se usposobi za samostojno, strokovno, kritično in odgovorno delo, ki je pomembno tudi za izdelavo doktorske disertacije.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

• teoretičnih osnov okoljskega vedenja z namenom razumevanja in reševanja okoljskih problemov
• odnosa med človekovim vedenjem in okoljem
• osnove zgodovine raziskav okoljskega vedenja
• osnovnih pristopov za merjenje okoljskega vedenja
• dejavnikov okoljskega vedenja
• modelov okoljskega vedenja (znati identificirati kateri modeli so uspešni pri preučevanju posameznega vedenja)
• strategij za spodbujanje okoljskega vedenje (kritična presoja pri njihovi uporabi)
• vplivov okolja (fizičnega, socialnega in kulturnega) na človekovo vedenje
• vplivov okolja na kakovost bivanja
• sposobnost kritične presoje in tehtnosti posamezne teorije, modela, metode

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 30 %
• Javni nastop ali predstavitev 10 %
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 60 %