Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih pogojev.

Vsebina

1. Humor in antropologija: zgodovina antropološkega zanimanja za humor; humor kot način (samo)refleksije v antropologiji:

• humor in družbeni odnosi;
• humor in obredi;
• ironije raziskovanja in pisanja v antropologiji.

2. Humor in jezik:

• oblike humorja;
• retorični in jezikovni mehanizmi produkcije humorja;
• humor in mimesis.

3. Humor in politika:

• humor in javni prostor;
• humor kot politično orožje?
• diskurzivni in družbeni pogoji za političnost humorja;
• humor in oblike družbene organizacije (humor v totalitarizmu, v neoliberalizmu).

4. Humor, mediji in politika: antropološki pogled:

• medijska, zabavna industrija in politika;
• medijsko pogojene sodobne oblike političnega humorja: lažne novice, satirično gledališče, karnevalske politične stranke.

5. Spreminjajoči se odnosi:

• humor in resnost;
• resničnost in farsa;
• intimnost in distanca, identifikacija in zoperstavljanje.

6. Humor, družbene spremembe in politična subjektivnost:

• humor in moralna ekonomija: vpletenost, samorefleksija;
• humor kot oblika dela;
• humor, ciničnost in družbeno delovanje.

Temeljna literatura in viri

• Anderson, Paul. 2013. The Politics of Scorn in Syria and the Agency of Narrated Involvement. Journal of the Royal Anthropological Institute (N.S.) 19: 463–481.
• Apte, Madhev. 1985. Humor and Laughter: An Anthropological Approach. Ithaca, New York: Cornell University Press.
• Boyer Dominic in Alexei Yurchak. 2010. American Stiob: Or, What Late-Socialist Aesthetics can Reveal about Contemporary Political Culture in the West. Cultural Anthropology 25(2): 179–221.
• Douglas, Mary. 1968. The Social Control of Cognition: Some Factors in Joke Perception. Man 3: 361–376.
• Fernandez, James in Mary Taylor Huber. 2001. Irony in Action: Anthropology, Practice and the Moral Imagination. Chicago: The Chicago University Press.
• Gal, Susan. 1995. Language and “The Arts of Resistance.” Cultural Anthropology 10(3): 407–424.
• Goldstein, Donna. 2013. Laughter out of Place (Second edition). Berkeley: University of California Press.
• Haugerud, Angelique. 2013. No Billionaire Left Behind: Satirical Activism in America. Stanford: Stanford University Press.
• Mbembe, Achille. 1992. Provisional Notes on the Postcolony. Africa 62(1): 3–37.
• Molé, Noelle. 2013. Trusted Puppets, Tarnished Politicians: Humor and Cynicism in Berluskoni’s Italy. American Ethnologist 40(2): 288–299.
• Oushakine, Sergei. 2012. Red Laughter: On Refined Weapons of Soviet Jesters. Social Research 79(1): 189–216.
• Petrović, Tanja. 2015. Serbia in the Mirror: Parodying Political and Media Discourses. Slavic Review 74(2): 288–310.
• Petrović, Tanja. 2018. Political Parody and the Politics of Ambivalence. Annual review of anthropology. 47: 201-216.
• Yurchak, Alexei. 2006. Everything Was Forever, Until It Was No More: The Last Soviet Generation. Princeton, NJ: Princeton University Press.

Cilji in kompetence

Čeprav je humor že dolgo predmet antropoloških raziskovanj, je zadnje čase pritegnil veliko pozornost antropologinj in antropologov. Na začetku 21. stoletja je humor postal pomembno politično orodje, sestavni del “resne” politike in priljubljeni način za izražanje in izpogajanje državljanstva. Namen predmeta je osvetliti tako vzroke kot posledice nove političnosti humorja. Skozi analizo primerov rabe političnega humorja v različnih družbah se bomo posvetili vrsti vprašanj, ki so ključnega pomena za razumevanje modernih družbenopolitičnih svetov in načinov, kako se kot politični subjekti pozicioniramo znotraj njih.

Poseben poudarek bo na razmerju med humorjem in oblikovanjem političnih subjektivitet v modernih družbah, ki jih označuje nezmožnost nedvoumnega pozicioniranja do hegemoničnih struktur, ki jih s humorjem kritiziramo.

Študentke in študenti se bodo na predavanjih in seminarjih seznanili z zgodovino humorja, njegovimi oblikami in najbolj vplivnimi teorijami humorja ter pridobili kompetence za analizo kompleksnih performativnih in diskurzivnih praks in njihovih pomenov v moralnih in družbenih ekonomijah sodobnih družb.

Predvideni študijski rezultati:

Študentke in študenti so zmožni kritično in analitično razmišljati o rabi humorja in drugih performativnih praks v sodobnih političnih skupnosti. Zmožni so prepoznati in razumeti njihove pomene, vloge, ter načine oblikovanja, cirkulacije in konzumiranja humornih političnih vsebin.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja

• Krajši pisni izdelek (20 %),
• javni nastop ali predstavitev (20 %),
• končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (60 %).