OPIS PREDMETA

Filozofija in znanstvena revolucija


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura

Koda predmeta: 23

Letnik: Brez letnika 


Nosilec
Izr. prof. dr. Matjaž Vesel

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošno izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

 

Učni načrt predmeta

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

 

Vsebina:

Filozofske, epistemološke in institucionalne predpostavke znanstvene revolucije:

  • razprave o kontinuiteti ali diskontinuiteti srednjeveške in zgodnje moderne »znanosti«;
  • univerze in univerzum;
  • »znanstvena« renesansa;
  • izkustvo in preizkus;
  • matematika in filozofija narave.

 

Filozofska, teološka ter znanstvena dediščina antike in srednjega veka:

  • Grki in kozmos;
  • Aristotel in aristotelizem;
  • matematične vede v antiki;
  • odkritje in asimilacija grške in islamske vednosti na latinskem zahodu;
  • srednjeveški kozmos;
  • srednjeveška fizika sublunarnega sveta.

 

Kopernik, kopernikanizem in antikopernikanizem:

  • astronomski »instrumentalizem« in »realizem«;
  • gibanje Zemlje;
  • ureditev sveta;
  • teologija in astronomija.

 

»Galilejska znanost«:

  • astronomska odkritja;
  • natura in scriptura;
  • sistemi sveta.

 

Nova filozofija narave: Sholastiki, mehanicisti in eksperimentalni filozofi:

  • svet;
  • metode;
  • filozofija;
  • matematična načela naravne filozofije.

 

Temeljni literatura in viri:

Primarna literatura:

  • Akvinski, T. 1998. O počelih narave za brata Silvestra, Filozofski vestnik 19(3).
  • Aristotel, 2004. Fizika. Ljubljana: Slovenska matica.
  • Aristotel, 2004. O nebu. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Aristotel. 2012. Druga analitika. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Bellarmino, R. 2008. Pismo Antoniu Foscariniju. Filozofski vestnik 29(1).
  • Bruno, G. 2004. Kozmološki dialogi. Ljubljana: Slovenska matica.
  • Buffon, Maupertuis, Diderot. 2013. Razsvetljenske interpretacije narave. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Clavius, Ch. 2008. Komentar Sacroboscove Sfere. Filozofski vestnik 29(1).
  • Descartes, R. 1989 in 2018. Principi filozofije. Problemi-Razprave 27(5) in Filozofski vestnik 39(1).
  • Descartes, R. 2007. Razprava o metodi. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Einstein, Balibar. 2014. Teorija relativnosti. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Galilei, G. 2007. Zvezdni glasnik. V: M. Vesel, Nebeške novice Galilea Galileija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Galilei, G. 2008. Razmišljanja o kopernikanskem mnenju. Filozofski vestnik 29(1).
  • Galilei, G. 2009. Dialog o dveh velikih sistemih sveta. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Gemin. 2008. Povzetek Pozejdonijeve Razprave o nebesnih telesih. Filozofski vestnik 29(1).
  • Grosseteste, R. 2013. O svetlobi ali o začetku oblik. Filozofski vestnik 34(1).
  • Kepler, J. 2007. Razgovor z Zvezdnim glasnikom. V: M. Vesel, Nebeške novice Galilea Galileija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Kepler, J. 2008. Skrivnost sveta, Filozofski vestnik 29(1).
  • Kepler, J. 2008. Zagovor Tycha proti Ursu, Filozofski vestnik 29(1).
  • Kopernik, N. 2003. O revolucijah nebesnih sfer. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Leibniz, G. W. 1979. Izbrani filozofski spisi. Ljubljana. Slovenska mattica.
  • Newton, I. 2020. Izbrani spisi I. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Oresme. 2004. Knjiga o nebu in svetu II, 25. Filozofski vestnik 25(3).
  • Plinij Starejši. 2012. Naravoslovje 1: Kozmologija in geografija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Ptolemaj, K. 2009. Almagest, 1. knjiga. Filozofski vestnik 29(1).

 

Sekundarna literatura:

  • Blumenberg, H. 2001. Geneza kopernikanskega sveta. Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • Canguilhem, G. 2005. Vloga epistemologije v sodobnem znanstvenem zgodovinopisju, Filozofski vestnik 26(1): 107-121.
  • Clavelin, M. 1996. La philosophie naturelle de Galilée. Pariz: Albin Michel.
  • Cohen, H. F. 1994. The Scientific Revolution: A Historiographical Inquiry. Chicago: University of Chicago Press.
  • Dear, P. 2001. Revolutionizing the Sciences: European Knowledge and its Ambitions, 1500-1700. New York: Palgrave.
  • Feyerabend, P. 1999. Proti metodi. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Garin, E. 1993. Spisi o humanizmu in renesansi. Ljubljana: ŠKUC in Filozofska fakulteta.
  • Grant, E. 1996. The Foundations of Modern Science in The Middle Ages. Their Religious, Institutional and Intellectual Context, Cambridge, MA: Cambridge University Press.
  • Janiak, A. 2008. Newton as Philosopher. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Jardine, N. C. 1984. The Birth of History and Philosophy of Science. Kepler’s ‘A Defence of Tycho against Ursus’, with Essays on Its Provenance and Significance. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Koyré, A. 1988. Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma. Ljubljana: ŠKUC/FF.
  • Koyré, A. 2006. Znanstvena revolucija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Libéra, A. de. 2007. Srednjeveška filozofija. Maribor: Aristej.
  • Lloyd, G. E. R. 2007. Grška znanost po Aristotelovem času. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Rossi, P. 2004. Rojstvo moderne znanosti v Evropi. Ljubljana: cf*.
  • Schuster, J. 2013. Descartes-Agonistes: Physico-mathematics, Method & Corpuscular-Mechanism 1618-33. Dordrecht: Springer.

 

Cilji in kompetence:

V obdobju zgodnje moderne dobe je človeško mišljenje doživelo temeljito preobrazbo, ki je korenito spremenila tako posamezne artes in scientiae kot tudi celoten pogled na človeka in vesolje. V tem obdobju evropske zgodovine so bili vzpostavljeni konceptualni, pa tudi metodološki in institucionalni temelji moderne znanosti. Predmet bo ponudil refleksijo nekaterih izbranih tem iz zgodovine znanstvene revolucije in metodoloških vprašanj obravnavanja zgodovine znanosti. Znanstvena misel bo predstavljena v njenem intelektualnem in kulturnem okolju. Skozi predavanja bo analiziran koncept “znanstvene revolucije” in predstavljena razprava o kontinuiteti ali diskontinuiteti zgodnje moderne znanosti s srednjeveško znanostjo. Slušateljice in slušatelji predmeta bodo seznanjeni s problematičnostjo naziva “znanost” za različne srednjeveške in zgodnje moderne miselne prakse oziroma filozofije in s hierearhično urejenostjo različnih ved. Predmet bo študentke in študente seznanil z nekaterimi ključnimi konceptualnimi spremembami v posameznih vedah in osvetlil, kako so spremembe v posameznih vedah vplivale na dogajanje v drugih. Skozi analizo ključnih besedil bodo študentke in študentje seznanjeni z dejstvom, da je razvoj »znanstvene« misli zelo ozko povezan z razvojem »transznanstvenih«, tj. metafizičnih in teoloških, idej.

 

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

 

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Samostojno delo študentov
  • e-izobraževanje

 

Metode (načini) dela:

  • Razlaga
  • Razgovor/ diskusija/debata
  • Delo z besedilom

 

Načini ocenjevanja:

  • Daljši pisni izdelki 80 %
  • Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 20 %

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Filozofija in psihoanaliza

Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha,

Red. prof. dr. Rado Riha,

ECTS: 6

Filozofija in znanstvena revolucija

Izr. prof. dr. Matjaž Vesel,

ECTS: 6

Ideologija in filozofija

Izr. prof. dr. Jan Völker,

ECTS: 6

Kritična estetika in umetnost 20. stoletja

Red. prof. dr. Aleš Erjavec,

Red. prof. dr. Lev Kreft,

ECTS: 6

Nemški idealizem in njegovi nasledki

Izr. prof. dr. Frank Ruda,

ECTS: 6

Oblikovanje pojmov

Doc. dr. Aleš Bunta,

Doc. dr. Tadej Troha,

ECTS: 6

Psihoanaliza in družbena vez

Red. prof. dr. Alenka Zupančič,

Izr. prof. dr. Peter Klepec,

ECTS: 6

Sodobna filozofija in moderna literatura

Doc. dr. Rok Benčin,

ECTS: 6

Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij

Red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler,

ECTS: 6