OPIS PREDMETA

Filozofija in psihoanaliza


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura

Koda predmeta: 22

Letnik: Brez letnika 


Nosilca
Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha
Red. prof. dr. Rado Riha

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošno izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Cilji in kompetence

Nastanek psihoanalize je pomenil revolucijo v mišljenju, etiki, odnosu do religije, politike, znanosti. Predmet bo pokazal, da je pomenilo srečanje s Freudovo in nato Lacanovo psihoanalizo za večino sodobnih tokov v filozofiji priložnost za lastno prenovo in kritični premislek lastne zgodovine. V okviru tega predmeta bomo pokazali, da je bilo za filozofijo srečanje s psihoanalizo produktivno tudi zato, ker jo je prisililo, da najde svoje mesto in svoj predmet v razmerju do drugih, njej tujih in zunanjih miselnih praks. V predavanjih bomo analizirali, kako se je sodobna filozofija od frankfurtske šole naprej, zlasti pa sodobne francoske filozofije soočala z nalogo, da na novo premisli problematiko subjekta, mišljenja ali norme človeškega v luči Freudovega odkritja nezavednega. Slušateljice in slušatelji predmeta se bodo seznanili s tem, kako se je filozofija morala soočiti s problemom ponovnega premisleka lastnih temeljnih konceptov: resnice, subjekta, biti, govorice itn., ki si jih je psihoanaliza sposodila od filozofije, a hkrati že temeljito predelala. Predavanja bodo pokazala, kako je psihoanaliza s svojimi koncepti ali predelavami filozofskih konceptov filozofiji omogočila, da na novo premisli pojem univerzalnega v znanosti, etiki in politiki. Slušateljice in slušatelji bodo lahko na podlagi teh predavanj sami analizirali probleme, ki jih porajajo sodobna depolitizacija in spremljajoča jo krepitev politične moči religioznih gibanj. Slušateljice in slušatelji bodo lahko v sodobnih pojavih kulturnega in komunitarnega izključevanja videli pričevanje o izgubi pomena skupnega ter na podlagi psihoanalitičnega pojma identifikacije analizirali različne identitetne politike izključevanja, odklonilnega odnosa do tujca in drugačnega. Spremljanje predavanj v okviru tega predmeta bo omogočilo tudi razumevanje vedno bolj prisotnega sklicevanja na etiko kot poslednjega razsodnika, naj gre za medčloveške konflikte, varovanje okolja, človekovih pravic ali pa za razsojanje o napredku znanosti.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

  • Ontologija in psihoanaliza: 
    • bit, relnost, realno; 
    • bit, manko, simbolno; 
    • realno, dozdevek; 
    • bit in želja. 
  • Subjektivacija v psihoanalizi in filozofiji: 
    • subjekt in Drugi;
    • subjekt in dogodek; 
    • subjekt in resnica; 
    • želja in volja; 
    • subjekt in spolna razlika. 
  • Filozofija, psihoanaliza, znanost: 
    • vednost in resnica; 
    • vprašanje demonstracije v filozofiji, znanosti, psihoanalizi;
    • različne teorizacije univerzalnega; 
    • matematika v filozofiji in psihzoanalizi. 
  • Etika in zakon: 
    • Kantov moralni zakon in etika želje; 
    • zakon in transgresija; 
    • psihoanalitična subverzija filozofske etike; 
    • etika in neskončno; 
    • etika med željo in gonom. 
  • Mutacije sodobne etike: 
    • vrnitev h Kantu; 
    • etika univerzalnega, etika partikularnega; 
    • mesto telesa v etiki; 
    • končnost, neskončno. 

 

Temeljna literatura in viri

  • Agamben, G. 2005. Kar ostaja od Auschwitza. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Badiou, A. 2004. Manifest za filozofijo. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Badiou, A. 2006. Pogoji. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Deleuze, G. 1998. Logika smisla. Ljubljana: Krtina.
  • Deleuze, G. 1968. Différence et Répétition. Pariz: PUF.
  • Deleuze, G. in F. Guattari. 1999. Kaj je filozofija. Ljubljana: Študentska založba.
  • Foucault, M. 1998. Zgodovina seksualnosti. Ljubljana: Založba ŠKUC.
  • Foucault, M. 2001. Arheologija vednosti. Ljubljana: SH.
  • Freud, S. 2001. Nelagodje v kulturi. Ljubljana: Gyrus.
  • Heidegger, M. Bit in čas. SM.
  • Kant, I. 2006. Utemeljitev metafizike nravi. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Lacan, J. 1980. Seminar XI, Štirje temeljni koncepti psihoanalize. CZ.
  • Lacan, J. 1988. Seminar VII, Etika psihoanalize. CZ.
  • Lyotard, J.-F. 2002. Navzkrižje. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Lyotard, J.-F. 1974. Economie libidinale. Pariz: Minuit.
  • Milner, J.-C. 2005. Jasno delo. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Milner, J.-C. 2003. Strukturalizem. Ljubljana: Krt.
  • Ranciere, J. 2005. Nerazumevanje. Ljubljana: Založba ZRC.

 

Načini ocenjevanja

  • Aktivna prisotnost na predavanjih in seminarjih.
  • Krajši pisni prikaz izbrane problematike iz snovi predmeta kot pogoj za pripravo seminarske naloge.
  • Seminarska naloga (15 – 20 strani), ki obravnava tematiko iz celotne snovi predmeta.
  • Ocenjevanje kompetenc: 
    • s krajšim prikazom izbrane problematike naj bi študentka oz. študent pokazal temeljno poznavanje relevantne literature, obvladovanje pisne besede in sposobnost analitičnega mišljenja in argumentiranja, 
    • s pisnim izpitom v bloki seminarske naloge se ocenjuje študentkino oz. študentovo obvladanje med predavanji obdelane tematike, zmožnost rokovanja z znanstvenim aparatom, uporaba, analiza in nadgraditev uporabljene strokovne literature, argumentirani prikaz teme, zmožnost analitičnega mišljenja, inovativnost.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Filozofija in psihoanaliza ǀ

Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha,

Red. prof. dr. Rado Riha,

ECTS: 6

Filozofija in znanstvena revolucija ǀ

Izr. prof. dr. Matjaž Vesel,

ECTS: 6

Ideologija in filozofija ǀ

Izr. prof. dr. Jan Völker,

ECTS: 6

Kritična estetika in umetnost 20. stoletja ǀ

Red. prof. dr. Aleš Erjavec,

ECTS: 6

Nemški idealizem in njegovi nasledki ǀ

Izr. prof. dr. Frank Ruda,

ECTS: 6

Oblikovanje pojmov ǀ

Doc. dr. Aleš Bunta,

Doc. dr. Tadej Troha,

ECTS: 6

Psihoanaliza in družbena vez ǀ

Red. prof. dr. Alenka Zupančič Žerdin,

Izr. prof. dr. Peter Klepec,

ECTS: 6

Sodobna filozofija in moderna literatura ǀ

Doc. dr. Rok Benčin,

ECTS: 6

Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij ǀ

Red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler,

ECTS: 6