Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geologije dr. Gorazd Žibret:

 

Moderni pristopi k raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin v svetu.

 

V predavanju bo na kratko opisano, za kaj je tudi v modernem svetu rudarstvo ključno za delovanje družbe, kot jo poznamo. Opisan bo konvencionalni pristop k raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, njegove prednosti in pomanjkljivosti. V predavanju bo tudi odgovorjeno, za kaj bo rudarska industrija prihodnosti morala spremeniti svojo paradigmo raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin, kakšna bi naj bila ta paradigma rudarjenja v prihodnosti, vključujoč tudi rudarjenje globoko v zemeljski skorji, na oceanskem dnu, v aktivnih hidrotermalnih sistemih ter celo na izven zemeljskih telesih. Prikazani bodo tehnološki izzivi, s katerimi se bo rudarstvo v prihodnje moralo soočiti, ter kako se tehnologija raziskovanja in rudarjenja z nekaterimi od teh izzivov sooča že danes.

 

Nastopno predavanje bo v sredo, 13. novembra 2024 ob 11. uri v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Gorazd Žibret, udi. geol., je doktoriral leta 2007 s področja uporabe nevronskih mrež kot podpornega sistema za odločanje v rudarstvu. V raziskovalni karieri se ukvarja z geokemičnimi raziskavami različnih medijev, z raziskavami vplivov preteklega in sedanjega rudarjenja na okolje, z obdelavo geoloških podatkov, pa tudi z raziskavami, ki zajemajo nove metode raziskav mineralnih surovin in njihovega izkoriščanja. Strokovno se kot pooblaščeni projektant, tehnični vodja in revident geoloških del pri površinskem odkopavanju ukvarja z raziskavami različnih mineralnih surovin v Sloveniji in tudi v tujini, v zadnjem času pa tudi z uporabami sekundarnih surovin v različnih gradbenih materialih. Njegova strast so pa raziskave, ki se vežejo na tematiko nastopnega predavanja, in sicer uporaba naprednih metod pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, kjer je sodeloval pri več mednarodnih projektih s tega področja, med katerimi je potrebno omeniti iVAMOS!, UNEXMIN, UNEXUP, INSITE in ROBOMINERS. V teh projektih je sodeloval in vodil številne segmente in delovne pakete, med katerimi je potrebno omeniti testiranja opreme v realnih okoljih, geološke evaluacije rezultatov, poročila o vplivih na okolje, ekonomske evaluacije novih tehnologij v primerjavi s konvencionalnimi metodami ipd. Njegova bibliografija zajema 220 enot, vključujoč 39 znanstvenih člankov in 6 poglavij v znanstvenih monografijah, svoje znanje pa prenaša preko mentorstev mladim raziskovalcem in doktorskim študentom.

 

Vabljeni!

---

Foto T. V., Kamnolom Pleše pri Škofljici

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geologije dr. Marjana Zajc:

 

Delovanje in uporaba georadarja v geologiji.

 

Georadar je geofizikalna metoda, ki omogoča vpogled v podpovršje brez samega poseganja v okolje. Pred drugimi geofizikalnimi metodami ima to prednost, da je oprema lahka in mobilna, z njo pa je moč hitro, neinvazivno in cenovno ugodno določiti potek ter geometrijo struktur plitvo pod površjem v različnih geoloških pogojih. Poleg osnov delovanja metode bodo predstavljeni primeri uporabe georadarja pri geoloških in tudi drugih raziskavah.

 

Nastopno predavanje bo v petek, 25. oktobra 2024 ob 11. uri v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Marjana Zajc je znanstvena sodelavka na Geološkem zavodu Slovenije. Področje njenega dela je uporaba neinvazivne geofizikalne metode georadarja na različnih odprtih vprašanjih plitvega podpovršja, predvsem za raziskave plitvih podzemnih geoloških struktur in hidroloških značilnosti. To vključuje sledenje različnih vrst tektonskih in stratigrafskih diskontinuitet, lociranje kraških pojavov, določanje vlažnosti tal in globine podzemne vode, raziskovanje zemeljskih plazov in oceno tveganj zaradi geološke nevarnosti. Med podoktorskim raziskovanjem je področje georadarja razširila iz geoloških vsebin tudi na raziskave v kmetijskih aplikacijah za boljšo opredelitev prostorskega razširjanja podzemnih in talnih značilnosti. Poleg tega izvaja tudi številne naloge, povezane z uporabo georadarja v drugih panogah, kot so gradbeništvo, arheologija, kulturna dediščina, kmetijstvo ter eksploatacija.

 

Vabljeni!

---

Photo by James Lee on Unsplash

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje kulturne zgodovine dr. Vanja Kočevar:

 

Teorije in praksa proučevanja slovenske etnogeneze: od konstruktivističnih h kulturnozgodovinskim pristopom.

 

Predavanje bo posvečeno teoretskim in praktičnim vidikom proučevanja slovenske etnogeneze oziroma nastanka etnične kolektivne identitete. V zadnjih dveh desetletjih je v slovenski humanistiki na tem področju, kar zadeva teoretski pristop, prevladovala modernistična teorija, ki ima za razvoj znanosti določene zasluge, vendar je aplikacija »striktnega modernističnega pristopa« na primer slovenske etnogeneze in nacionalne gradnje botrovala tudi spornim stališčem, ki jih slovensko zgodovinopisje nikoli ni v celoti sprejelo. Predavatelj bo modernistične postulate soočil z nekaterimi drugimi kulturnozgodovinskimi pristopi k proučevanju razvoja etničnih in narodnih kolektivnih identitet, kot sta etnosimbolizem in perenializem, obenem pa bo sprejel konstruktivistični izziv modernizma in skušal predstaviti možne načine proučevanja predmodernih etničnih samoopredelitev prebivalstva različnih družbenih slojev.

 

Nastopno predavanje bo v sredo, 16. oktobra 2024 ob 10. uri v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Vanja Kočevar se ukvarja s politično zgodovino slovenskega etničnega prostora v zgodnjem novem veku s poudarkom na vojvodini Kranjski ter preučevanjem simbolne komunikacije in političnih ritualov na primeru kranjskih deželnih zborov in dednih poklonitev. Posveča se tudi raziskovanju političnih vidikov protireformacije in katoliške obnove na prelomu 16. in 17. stoletja ter razvoju kolektivnih identitet na Slovenskem pred pojavom narodnih gibanj.

 

Vabljeni!

 

---

Vir slike

 

https://us02web.zoom.us/j/88588936265?pwd=futBcnFjyFVwrWyvHbDs3fR8prEYMZ.1

Dekan Podiplomske šole ZRC SAZU, doc. dr. Jani Kozina, je v ponedeljek, 9. septembra 2024 promoviral 9 novih doktorjev in doktoric znanosti v okviru doktorskega študijskega programa 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

 

Nina Caf je postala doktorica znanosti na modulu Tisočletja med Jadranom in Podonavjem z disertacijo: »Paleoekološka rekonstrukcija vpliva človeka na holocenske spremembe okolja na območju Julijskih Alp, Slovenija«. Mentorica: doc. dr. Maja Andrič.

 

Marisa Žele je postala doktorica znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »Genealogija ideje konca sveta med eshatologijo in antropocentričnim pričakovanjem«. Mentor: doc. dr. Aleš Bunta.

 

Bojan Volf je postal doktor znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »Psihologija kot materialna praksa«. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Barbara Hrovatin je postala doktorica znanosti na modulu Antropologija, razumevanje svetotvornih praks z disertacijo: »Understanding of healing in biomedicine – reflections of physicians-teachers [Razumevanje zdravljenja v biomedicini – razmišljanja zdravnikov-učiteljev]«. Mentorica: izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar.

 

Eva Trivunović je postala doktorica znanosti na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo z disertacijo: »Biblijski frazemi v zgodovinskem slovaropisju: sinhroni in diahroni vidik«. Mentorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar.

 

Rebecca Rose je postala doktorica znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »Tensing maternal time [Napetosti materinskega časa]«. Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

 

Ante Jerić je postal doktor znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »The irreducibility of consciousness [Ireducibilnost zavesti]«. Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

 

Dr. Gavin Keeney je naziv doktorat znanosti pridobil drugič z disertacijo: »Works for Works: “No Rights” [Dela za dela: brez pravic]«, prav tako na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

 

Arsalan Reihanzadeh je postal doktor znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »One Unites into Two: from an Onto-theological Statement to a Political Implication [Eno se združuje v dvoje: od onto-teološke izjave do politične implikacije]«. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Novim doktorjem in doktoricam znanosti iskreno čestitamo!

---

Foto: Marko Zaplatil

Vabljeni na predstavitve tem doktorskih disertacij, ki nastajajo oz. se zaključujejo v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

 

Udeležba študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

 

V torek, 10. septembra 2024 ob 17. uri bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, Maruša Žibred predstavila temo doktorske disertacije z delovnim naslovom:

Kategorija določnosti pri pridevnikih v jezikovnozgodovinski in zgodovinskoleksikografski perspektivi.

(Povzetek)

Mentorica: doc. dr. Alenka Jelovšek
Somentorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar
Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, dr. Špela Petric Žižić, znanstvena sodelavka, izr. prof. dr. Natalija Ulčnik.

 

Istega dne, vendar ob 18. uri bo prav tako na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, Pia Rednak predstavila temo doktorske disertacije z delovnim naslovom:

Glasovni pojavi na besedni ali morfemski meji pri prevzetih besedah v slovenščini.

(Povzetek)

Mentorica: izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc
Somentor: dr. Janoš Ježovnik
Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, doc. dr. Tina Lengar Verovnik, prof. dr. Hotimir Tivadar.

 

V ponedeljek, 16. septembra 2024 ob 16. uri bo na modulu Literatura v kontekstu Lucija Mandić predstavila zaključke na doktorski disertaciji z naslovom:

Oddaljeno branje slovenske pripovedne proze dolgega 19. stoletja v kontekstu družbeno-kulturnih procesov.

(Povzetek)

Mentorica: doc. dr. Andrejka Žejn
Somentorica: doc. dr. Monika Deželak Trojar
Komisija: doc. dr. Jernej Habjan (namesto člana red. prof. dr. Marka Juvana), prof. dr. Katja Mihurko in izr. prof. dr. Tomaž Erjavec.

 

Prav tako v ponedeljek, 16. septembra, vendar ob 17. uri bo na modulu Kulturna zgodovina Vilja Lukan predstavila zaključke na doktorski disertaciji z naslovom:

Muzealizacija težke dediščine: taborišče Ljubelj na presečišču muzeologije in študij spominov.

(Povzetek)

Mentorica: doc. dr. Saša Poljak Istenič
Somentor: red. prof. dr. Oto Luthar
Komisija: red. prof. dr. Maja Godina Golija, dr. Martin Pogačar, izr. prof. dr. Petra Svoljšak

 

V torek, 17. septembra 2024 ob 16. uri bo Lucija Kous predstavila temo doktorske disertacije na modulu Tisočletja med Jadranom in Podonavjem:

Izpovednost (in interpretacija) drobnih rimskih najdb v rekah: primer Ljubljanice.

(Povzetek)

Mentorica: izr. prof. dr. Janka Istenič.
Komisija: doc. dr. Edisa Lozić, dr. Boštjan Laharnar, znanstveni svetnik (Narodni muzej Slovenije) in izr. prof. dr. Benjamin Štular (namesto članice izr. prof. dr. Jane Horvat).

 

Tudi na ta dan, torek, 17. septembra ob 17. uri bo Tjaša Cankar predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala na modulu Kulturna zgodovina:

Zahodocentričnost feministične produkcije vednosti: Načrt za enakost spolov kot okvir za oblikovanje ukrepov za enakost spolov v postsocialistični Jugovzhodni Evropi .

(Povzetek)

Mentorica: doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc.
Komisija: red. prof. dr. Milica Antić Gaber, izr. prof. dr. Ana Hofman (namesto članice red. prof. dr. Tanja Petrović) in izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik.

 

V sredo, 18. septembra 2024 ob 17. uri bo mag. Uroš Bonšek predstavil temo doktorske disertacije na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo:

Vloga terminološkega dogovora v terminologiji.

(Povzetek)

Mentorica: doc. dr. Mojca Žagar Karer.
Komisija: : izr. prof. dr. Nataša Jakop (namesto članice red. prof. dr. Andreje Žele), doc. dr. Mateja Jemec Tomazin in doc. dr. Boštjan Slak (FVV UM)..

 

Predstavitve bodo potekale v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

 

 

 

https://us02web.zoom.us/j/86781139343?pwd=HNrLXbo7at6xGYEOfrLxXfrvda2O3V.1

Vabimo vas na drugi informativni dan za vpis na magistrski in doktorski študij v 2024/2025.

 

Na informativnih dnevih bomo opisali prijavne in vpisne postopke, predstavili študijske programe in smeri oz. module. Odgovarjali bomo na vaša vprašanja in vam bomo na voljo za dodatna individualna pojasnila in pogovore.

 

Razpored informativnih dni:

Za vpis na magistrski študij 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju:

▶️ Drugi informativni dan: torek, 27. 8. 2024, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Za vpis na doktorski študijski program 3. stopnje Okoljske in regionalne študije:

▶️ Drugi informativni dan: sreda, 28. 8. 2024, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Za vpis na doktorski študijski program 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur:

▶️ Drugi informativni dan: četrtek, 29. 8. 2024, ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Razpis za vpis je na voljo na povezavi: prenesi.

 

Vpisni roki:

• prvi vpisni rok: od 15. 4. 2024 do 6. 9. 2024 (eVŠ).
• drugi vpisni rok (do zapolnitve mest): od 9. 9. 2024 do 17. 9. 2024 (eVŠ).

---

Photo by Eugene Kuznetsov on Unsplash

 

Literatura v kontekstu_2024

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 18. julija 2024 ob 11. uri na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, Arsalan Reihanzadeh javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

 

One Unites into Two: from an Onto-theological Statement to a Political Implication [Eno se združuje v dvoje: od onto-teološke izjave do politične implikacije].

 

Povzetek doktorata.

 

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, red. prof. dr. Mladen Dolar, doc. dr. Tadej Troha.

 

Zagovor bo v angleškem jeziku v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni!

 

---

Photo by Aliis Sinisalu on Unsplash

Inštitut za antropološke in prostorske študije, ZRC SAZU in Podiplomska šola ZRC SAZU vabita na ogled dokumentarnega filma:

 

Geoglifi v jugozahodni Amazoniji.

 

Ogled filma, po katerem sledi pogovor bo v četrtek, 20. junija 2024 ob 15. uri v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana.

 

Režija: Pirjo Kristiina Virtanen, Denise Schaan, André dos Santos, Artur Arias Dutra

Producent: Univerza v Helsinkih, Univerza Turku, UFPA

Dolžina: 44 min

 

V jugozahodni Amazoniji so akademske raziskave razkrile več kot 1000 geometrijskih struktur, v obliki izkopanih jarkov in zidov. Ta zemeljska dela imajo večinoma oblike krogov in kvadratov, odkriti pa so tudi bili pravokotniki, osmerokotniki in ovalne oblike. Dani dokumentarni film predstavlja pripovedi staroselcev o teh predkolonialnih zemeljskih oblikah (geoglifih) skupaj z najnovejšimi ugotovitvami skupinskih mednarodnih znanstvenih raziskav in s pogledi brazilskih vladnih uradnikov na omenjena najdišča. Naslovljeni pa so tudi trenutni izzivi varovanja staroselske kulturne dediščine.

 

Po dokumentarnem filmu sledi pogovor z eno od režiserk, Pirjo Kristiino Virtanen, profesorico na Univerzi v Helsinkih in predavateljico na Podiplomski šoli ZRC SAZU, kjer je nosilka predmeta Epistemološki pluralizem in “dekonolizacijske” metode v etnografskih raziskavah.

 

Vabljeni!

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bosta na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela dr. Peter Holozan in red. prof. dr. Andreja Žele:

 

Raba vejice v povezavi z besednim redom v slovenščini.

 

Predavatelja bosta v predavanju z naslovom Raba vejice v povezavi z besednim redom v slovenščini predstavila eno izmed področij svojega dela. Predavanje osvetljuje znano vprašanje slovenskega besednega reda, ki vključuje členitev po aktualnosti, in predstavlja vzajemni odnos med besednim redom z aktualnočlenitvenim vidikom in uporabo vejice pri zapisanem poročilu.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 10. junija 2024 ob 16. uri v študentski sobi Podiplomske šole ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Peter Holozan je soustanovitelj družbe Amebis d. o. o., ki je opravila pionirsko delo na področjih razvoja tehnologij, specializiranih za slovenski jezik, in digitalizacije slovenskega jezika; vse svoje računalniško-programske raziskave so sodelavci Amebisa tudi uporabnostno zastavili. Peter Holozan je tudi član širšega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.

Prof. dr. Andreja Žele je predavateljica sodobnega slovenskega jezika na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in sonosilka predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Od 2011 je dopolnilno petinsko zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pri novonastajajočem slovarju slovenskega jezika.

 

Vabljeni!