Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

Vsebina

1. Zgodovina epistemologije angažirane/javne antropologije v svetovnem kontekstu:

• • čista vs. aplikativna znanost;
  • javna antropologija vs. antropologija javnega interesa.

2. Angažirana antropologinja/antropolog, kaj je to?

• • koncept etične antropologije;
  • (samo)refleksivni pristop.

3. Kolonialni, postkolonialni in dekolonialni pristopi v antropologiji.

4. Metode kolaborativne etnografije ter anthropološka praxis:

• • »Participatory Action Research« Paula Freira (PAR);
  • metodi »emancipatorne etnografije«.

5. Antropologija konflikta, nasilja in človekovih pravic.

6. Antropologija družbenih gibanj.

7. Javna antropologija, profesionalizacija in institucionalizacija:

• • angažirana antropologija na svetovnem akademskem trgu;
  • neoliberalizacija akademskega poklica.

Temeljna literatura in viri

• Bennett, John W. 1996. Applied and Action Anthropology: Ideological and Conceptual Aspects. Current Anthropology 37: 23–53.
• Field Les W. in Richard Fox G. (ed.). 2007. Anthropology Put to Work. Oxford, NY: Berg.
• Hemment, J. 2007. Public Anthropology and the Paradoxes of Participation: Participatory Action Research and Critical Ethnography in Provincial Russia. Applied Anthropology.
• Ingold, Tim. 2014. That’s Enough about Ethnography! HAU: Journal of Ethnographic Theory 4(1): 383–395.
• Lassiter, Luke E. 2005. The Chicago Guide to Collaborative Ethnography. Chicago: University of Chicago Press.
• Lyon-Callo, Vincent in Susan Brin Hyatt. 2003. The Neoliberal State and The Depoliticization of Poverty: Activist Anthropology and ‘Ethnography from Below’. Urban Anthropology and Studies of Cultural Systems and World Economic Development 32(2): 175–204.
• Lousie Lamphere. 2004. The Convergence of Applied, Practicing, and Public Anthropology in the 21st Century. Human Organization 63(4): 431–443.
• Low Setha M. in Sally Engle Merry. 2010. Engaged Anthropology: Diversity and Dilemmas; An Introduction to Supplement 2. Current Anthropology 51(2): 203–226.
• Marcus, George E. in Michael M. J. Fischer. 1986. Anthropology as Cultural Critique. Chicago: University of Chicago Press.
• Moya, Marian. 2015. Dossier antropología aplicada. Etnografías contemporáneas 1 (1).
• Nolan, Riall. 2017. Using Anthropology in the World: A Guide to Becoming an Anthropologist Practitioner. London: Routledge.
• Pink, Sarah (ed.). 2006. Application in Anthropology: Professional Anthropology in the Twenty-first Century. New York: Berghahn Books.
• Sanford, Victoria in Angel-Ajani, Asale. 2006. Engaged Observer: Anthropology, Advocacy, and Activism. New Brunswick: Rutgers University Press.
• Smith, Gavin. 1999. Confronting the Present: Towards a Politically Engaged Anthropology. New York: Oxford University Press.
• Willigen, John van (eds). 2005. Applied Anthropology: Domains of Application. Praeger.

Cilji in kompetence

Kako se lahko antropološko znanje uporabi za soočanje z družbenimi težavami ali za pospeševanje transformativnih družbenih akcij? Kakšne so posledice ideje o javnem antropološkem angažiranju? Kako lahko mislimo in prakticiramo angažirano antropologijo v 21. stoletju? Naraščajoči interes za uporabo antropološkega znanja v javnem in političnem življenju, v javnem sektorju, pa tudi v trženju in komodifikaciji, kaže na pomembne spremembe v temeljnih disciplinarnih konceptih. Ta predmet študentkam in študentom daje priložnost za kritično refleksijo kulturnih, gospodarskih in političnih posledic teorije in prakse sodobne antropologije. Pri tem predmetu se študentke in študenti seznanijo s prevladujočimi pristopi tako imenovane “aplikativne” ali “javne” antropologije ter njenih sorodnih konceptualizacij, kot so “angažirana”, “kritična”, “aktivistična” ali “kolaborativna”, ki poudarjajo dolgo tradicijo kritičnega obravnavanja razmerij med akademsko usposobljenimi strokovnjakinjami in strokovnjaki ter socialnimi partnerji, vključenimi v antropološke raziskave. Predmet se ukvarja z najnovejšimi dosežki na teh področjih, ne samo v zahodni antropologiji, ampak tudi v latinskoameriških in afriških antropoloških teorijah in praksah. Tako zagotavlja kritičen pogled na pozicije aktivističnega strokovnjaka in »etične« antropologije danes.

Predmet bo študentkam in študentom omogočil:

• preučevanje vloge antropologinje oz. antropologa pri zagovarjanju družbene spremembe ter socialne pravičnosti;
• seznanjanje s kolaborativno antropologijo v teoriji in praksi;
• razumevanje povezav med antropologijo in družbenimi gibanji.

Predmet je zasnovan izrazito participatorno in zahteva redno prisotnost ter poleg branja predpisane literature in aktivnega sodelovanja v debati tudi sodelovanje v samostojnem ali skupinskem kolaborativnem projektu.

Predvideni študijski rezultati:

Predmet študentkam in študentom nudi potrebno znanje o epistemoloških, teoretičnih, metodoloških, etnografskih aspektih antropologije kot aplikativno usmerjene vede. Za namen ima razviti kompetence študentk in študentov v tej disciplini, hkrati pa kritično obravnavati posebne vidike uporabe antropološkega znanja zunaj akademskega okolja.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja

Krajši pisni izdelek (20 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (60 %).