Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

Obravnavana bodo temeljna teoretična in metodološka orodja za raziskovanje odnosov med porajajočimi se nacionalnimi literaturami, kulturnimi nacionalizmi in političnimi narodnimi gibanji. Poudarek bo na Srednji in Jugovzhodni Evropi v obdobju od razmaha razsvetljenskih idej sredi 18. stoletja do izteka t. i. dolgega 19. stoletja (do prve svetovne vojne). V nacionalnih gibanjih, ki so se epidemično širila po Evropi (pogosto v okviru večnacionalnih političnih tvorb), je središčno vlogo zavzemal jezik z literaturo. Predstavljeni bodo glavni socialni sistemi, ki so razvijali in razširjali nove ideje, med njimi razsvetljenska literarna republika. V institucionalnem in političnem kontekstu bodo obravnavane značilne tendence tega obdobja, kot so interes za jezik, ljudsko glasbo, izdajanje starih besedil, zgodovinopisje in literarno zgodovino, zanimanje za običaje in mitologijo, pisanje nacionalne umetne glasbe, patriotske poezije, historične proze, prirejanje komemoracij in festivalov ipd. Posebna pozornost bo posvečena vlogi literarnega diskurza v omenjenih procesih, pa tudi kanonizaciji »kulturnih svetnikov«, zlasti nacionalnih pesnikov.

Temeljni literatura in viri:

• Anderson, Benedict. Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma. Prev. Alja Brglez Uranjek in Andrej Kurillo, spremna beseda Jože Vogrinc. Nova, razširjena izd. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007.
• Dović, Marijan. Kulturni nacionalizem, literatura in Enciklopedija romantičnega nacionalizma v Evropi. Krakar Vogel, Boža (ur.) Slavistika v regijah: Nova Gorica. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2013. 38–44.
• Even-Zohar, Itamar. The Role of Literature in the Making of the Nations of Europe. Applied Semiotics/Sémiotique appliquée 1.1 (1996): 39–59.
• Goodman, Dena. The Republic of Letters: A Cultural History of the French Enlightenment. Ithaca: Cornell UP.
• Helgason, Jón Karl. The Role of Cultural Saints in European Nation States. Sela-Sheffy, Rakefet, Gideon Toury, eds. Culture Contacts and the Making of Cultures. Tel Aviv: Tel Aviv University, 2011. 245-254.
• Hobsbawm, Eric J. Nacije in nacionalizem po letu 1780: program, mit in resničnost. Prevedla Katarina Rotar. Ljubljana: Založba /*cf., 2007.
• Hroch, Miroslav. From National Movement to the Fully-formed Nation. The Nation Building Process in Europe. New Left Review I/198 (1993): 3-20.
• Juvan, Marko. Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura, 2012.
• Leerssen, Joep. National Thought in Europe. A Cultural History. Amsterdam: Amsterdam UP, 2006.
• Leerssen, Joep. Nationalism and the cultivation of culture. Nations and Nationalism 12.4 (2006): 559–578.
• Neubauer, John. Figures of National Poets. Introduction. History of the Literary Cultures of East-Central Europe. Junctures and Disjunctures in the 19th and 20th Centuries. (Vol. 4.) Ed. by Marcel Cornis-Pope and John Neubauer. Amsterdam: John Benjamins, 2010. 11–18.
• Quinault, Roland. The Cult of the Centenary, c. 1784–1914. Historical Research 71.176 (1998): 303-323.
• Vidmar, Luka. Zoisova literarna republika. Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov. Ljubljana: ZRC, 2010.

Cilji in kompetence:

Slušateljice in slušatelji se bodo seznanili z orodji za raziskovanje odnosov med evropskimi literarnimi kulturami in nacionalnimi gibanji. Pri tem bodo spoznali relevantno domačo in tujo študijsko literaturo (tako teoretično literaturo, zlasti splošne teorije nacionalizma in kulturnega nacionalizma, kot interdisciplinarne in transnacionalne historične raziskave, npr. Enciklopedija romantičnega nacionalizma v Evropi), ki je potrebna za takšne raziskave, ter se prek seminarskega dela aktivno pripravili na individualno raziskovalno delo na tem področju.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70 %
• Javni nastop ali predstavitev 20 %
• Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih 10 %.