Vsebina

Razloženi bodo zgodovina, družbeni kontekst in pomen prostorskega obrata v humanistiki in družboslovju. Po sodobnem razumevanju je prostor ontološko večplasten, dinamičen in družbeno proizveden. Iz te perspektive bo orisana zgodovina razmerij med geografijo in literarno vedo, vključno z razvojem literarnih zemljevidov. Osrednji del predavanj bo posvečen literarni geografiji in kartiranju (zlasti tistemu s pomočjo geografskih informacijskih sistemov) kot analitični metodi za zgodovinsko obravnavo tem, form, žanrov in družbenega življenja književnosti, pa tudi odnosov med literaturami. Natančneje bodo predstavljene raziskave prostora slovenske književnosti.

Temeljni literatura in viri

• Bodenhamer, David. J., John Corrigan in Trevor M. Harris, ur. The Spatial Humanities: GIS and the Future of Humanities Scholarship. Bloomington in Indianapolis: Indiana UP, 2010.
• Clarke, M. T., David Wittenberg, ur. Scale in Literature and Culture. Palgrave Macmillan, 2018.
• Cooper, D., Christopher E. Donaldson, Patricia Murrieta-Flores, ur. Literary Mapping in the Digital Age. London: Routledge, 2017.
• Dear, Michael, Jim Ketchum, Sarah Luria in Douglas Richardson, ur. Geohumanities: Art, History, Text at the Edge of Place. London in New York: Routledge, 2011.
• Dolgan, Marjan, Jerneja Fridl in Manca Volk. Literarni atlas Ljubljane. Ljubljana: Založba ZRC, 2014.
• Döring, Jörg in Tristan Thielmann, ur. Spatial Turn. Das Raumparadigma in den Kultur- und Sozialwissenschaften. Bielefeld: Transcript, 2008.
• Dović, Marijan, Jernej Habjan in Marko Juvan, ur. Prostorski obrat v literarni vedi / The Spatial Turn in Literary Studies = Primerjalna književnost2 (2013).
• Harvey, David. Kozmopolitstvo in geografije svobode. Prev. Polona Petek. Ljubljana: Sophia, 2011.
• Juvan, Marko, ur. Prostori slovenske književnosti. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2016.
• Juvan, Marko. From Spatial Turn to GIS-Mapping of Literary Cultures. European Review1 (2015): 81–96.
• Moretti, Franco. Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi. Izbor, prevod, spremna beseda Jernej Habjan. Ljubljana: Studia humanitatis, 2011.
• Perenič, Urška, ur. Prostor v literaturi in literatura v prostoru = Slavistična revija3 (2012).
• Tally, Robert T. Spatiality. London and New York: Routledge, 2013.

Cilji in kompetence

Slušateljice in slušatelji se seznanijo z vlogo prostorskega obrata v menjavah paradigem in smeri sodobne humanistike in spoznajo, v čem so nove koncepcije razmerja med prostorom in kulturnimi praksami pomembne za literarno zgodovino (nacionalno in primerjalno). Spoznajo zgodovino interakcij med geoprostorom in literaturo kot prostorsko prakso. Seznanijo se z zgodovino literarnega kartiranja, s strukturo tematskih kart in se naučijo uporabljati GIS-e v analizah literarnega sistema.

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (70 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih (10 %).