Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

Predmet predstavi izhodišča sodobne tekstologije in njihove praktične tehnološke aplikacije v digitalni humanistiki. Kot ključno metodološko načelo je pojasnjeno razlikovanje med dokumentom kot historičnim artefaktom ali nosilcem teksta na eni strani in tekstom kot človekovo duhovno (intelektualno) stvaritvijo na drugi strani. Iz velike razlike v ontološkem modusu enega in drugega so izpeljana vodila različnih usmeritev edicijske tehnike in z njo povezanega znanstvenega izdajanja besedil. Ob tem je podrobneje prikazano, kako so tradicionalne filološke metode udejanjene ali razvite v sodobnih digitalnih tehnologijah, prirejenih za zbirke elektronskih besedil, jezikoslovne korpuse in slovarje, za analizo rokopisov in za pripravo znanstvenokritičnih izdaj. Predstavljeni so postopki elektronske obdelave besedil v humanistiki (Smernice konzorcija Text Encoding Initiative) in ustrezajoča orodja ter spletni servisi, ki uporabniku povečajo možnosti neodvisnega dela, zlasti z gledišča priprave elektronskih edicij, stilometrije, slovarjev in korpusnih analiz.

Temeljni literatura in viri:

• Burnard, Lou. Encoding Standards for the Electronic Edition. Znanstvene izdaje in elektronski medij. Ur. Matija Ogrin. Ljubljana: Založba ZRC, 2005. 12-67. http://nl.ijs.si/e-zrc/bib/eziss-Burnard.pdf.
• Burnard, Lou, Katherine O’Brien O’Keefe, John Unsworth (ur.). Electronic Textual Editing. New York: MLA, 2006. E-objava: https://tei-c.org/Vault/ETE/Preview/.
• Erjavec, Tomaž, Matija Ogrin. E-Slomšek: elektronska znanstvenokritična izdaja retorske proze 19. stoletja po standardu XML TEI. Jezikovne tehnologije: zbornik 7. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS 2004, Ljubljana: Institut “Jožef Stefan”, 2004. 87-93.
• Erjavec, Tomaž; Javoršek, Jan Jona; Ogrin, Matija; Vide Ogrin, Petra. Od biografskega leksikona do znanstvenokritične izdaje: vprašanje trajnosti elektronskih besedil. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti 55.1 (2011): 103-114. E-objava: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K1101/Erjavec_etal.pdf.
• Fischer, Franz; Fritze, Christiane; Vogeler, Georg (ur.). Kodikologie und Paläographie im digitalen Zeitalter 2 – Codicology and Palaeography in the Digital Age 2. Norderstedt: 2011. E-objava: https://kups.ub.uni-koeln.de/4337/.
• Fraistat, Neil, Flanders Julia (ur.). The Cambridge companion to textual scholarship. New York: Cambridge University Press, 2013.
• Greetham, David C. Textual scholarship: an introduction. New York: Garland publishing, 1994.
• Greetham David C. (ur.). Scholarly editing: a guide to research. New York: Modern Language Association of America, 1995.
• Gumbrecht, Hans Ulrich: The powers of philology: dynamics of textual scholarship. Urbana, Chicago: University of Illinois Press, 2003.
• Ogrin, Matija; Erjavec, Tomaž. Ekdotika in tehnologija: elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva. Jezik in slovstvo 54.6 (2009): 57-72.
• Ogrin, Matija. Zasnove in možnosti Zbranih del. V: Ogrin, Matija (ur.). Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: 1946-2016: 70 let izhajanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 21-40.
• Ogrin, Matija; Žejn, Andrejka. Strojno podprta kolacija slovenskih rokopisnih besedil: variantna mesta v luči računalniških algoritmov in vizualizaci. V: Erjavec, Tomaž (ur.), Fišer, Darja (ur.). Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika / Proceedings of the Conference on Language Technologies & Digital Humanities, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016, 125-132. http://www.sdjt.si/wp/wp-content/uploads/2016/09/JTDH-2016_Ogrin-et-al_Strojno-podprta-kolacija-slovenskih-rokopisnih-besedil.pdf.
• Rehbein, Malte; Schaßan, Torsten; Sahle, Patrick (ur.). Kodikologie und Paläographie im digitalen Zeitalter – Codicology and Palaeography in the Digital Age. Norderstedt: 2009. E-objava: https://kups.ub.uni-koeln.de/2939/.
• Robinson, Peter. Current issues in making digital editions of medieval texts — or, do electronic scholarly editions have a future? Digital Medievalist 1.1 (2005). http://www.digitalmedievalist.org/.
• Tanselle, G. Thomas. A Rationale of Textual Criticism. University of Pennsylvania Press, 1992.
• Tanselle, G. Thomas. The Varieties of Scholarly Editing. Scholarly Editing. A guide to Research. MLA, New York 1997. 9–32.
• TEI Consortium, ur. Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange. Version 4.0. 13th February 2020. TEI Consortium. http://www.tei-c.org/Guidelines/P5/

Cilji in kompetence:

Slušateljice in slušatelji razumejo ključne teoretične koncepte računalniško podprte analize besedil. Spoznajo praktične postopke in mednarodno uveljavljene standarde za elektronsko označevanje, analizo in prikaz tekstov. Na tej osnovi so zmožni ob pomoči mentorja sami koncipirati in izdelati lastna elektronska znanstvena besedila zahtevnejših stopenj digitalne humanistike, zlasti znanstvenokritično izdajo, slovar ali leksikon.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70 %
• Javni nastop ali predstavitev 20 %
• Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih 10 %.