OPIS PREDMETA

Slovensko baročno slovstvo med protestantizmom in razsvetljenstvom


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Literatura v kontekstu

Koda predmeta: 74

Letnik: Brez letnika 


Nosilec
Doc. dr. Matija Ogrin

ECTS: 6

Obseg: predavanja 30 ur, seminar 30 ur, konzultacije 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Soizvajalka: dr. Monika Deželak Trojar

 

Učni načrt predmeta

Vsebina

Predmet predstavi sintezo novejših ugotovitev o baročnem slovstvu na Slovenskem kot kompleksnem procesu transformacij duhovne in literarne kulture med dobama protestantizma in razsvetljenstva. V povezavi s temi spremembami in v luči novega gradiva, odkritega v zadnjih letih, predmet predstavi pregled piscev, zvrsti in slovstvenih oblik, rabljenih tako v religioznih kakor posvetnih delih, napisanih v slovenščini kakor tudi v drugih jezikih (zlasti nem. in lat.). Kontinuiteta slovenskega knjižnega jezika protestantskih piscev iz 16. stoletja v dobo katoliških piscev 17. in 18. stoletja je upoštevana kot temeljni kulturni dejavnik. Posebna pozornost je posvečena izteku poznega baroka in njegovemu trdoživemu nadaljevanju v nekaterih plasteh literarne kulture, ki sega še pozno v dobo razsvetljenstva ali celo onkraj nje. Predstavljen je konflikt med baročno in razsvetljensko kulturo, ki se izraža v podaljšanem obstoju baročne rokopisne kulture oziroma v povečani vlogi rokopisov kot posrednikov književnih besedil. Osvetljena je problematika literarnih zvrsti, zlasti manj znane pridižne in meditativne proze (redovniški pisci med frančiškani, jezuiti, kapucini) ter vpliv retorike, ki je v tem slovstvu imela vlogo poetike. Predstavljena so novejša odkritja na področju zgodnje slovenske dramatike, zlasti pasijonskih iger (Škofjeloški, Kapelski pasijon), kot tudi vprašanja preoddaje slovenskih pesemskih besedil v procesu njihovega osamosvajanja od povezave z napevom proti samostojnemu pesniškemu tekstu.

 

Temeljni literatura in viri

  • Deželak Trojar, Monika. Skalarjev rokopis 1643: Editio princeps. Znanstvenokritična izdaja. Celjska Mohorjeva družba; Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2011.
  • Juvan, Marko. Baročne pridige in citatno povzemanje izročila. Vezi Besedila. Študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000.
  • Ogrin Matija (ur.): Register slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja. Neznani rokopisi slovenskega slovstva (NRSS), 2011 http://ezb.ijs.si/nrss/ .
  • Ogrin, Matija. Slovenska pridiga baročne dobe in redovne province: med retoričnim izročilom in redovniško karizmo. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije2 (2017): 217-232.
  • Ogrin, Matija. Confraternities in the Slovenian lands and their significance for Baroque Slovenian literature. Acta historiae artis Slovenica2 (2018): 233-243, 287.
  • Ogrin, Matija. Poznobaročni slovenski rokopisi – literarna tradicija v spoprijemu z razsvetljensko cenzuro. V: Vidmar, Luka (ur.). Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. 119-150.
  • Ogrin, Matija, Monika Deželak Trojar et. al.: Škofjeloški pasijon: znanstvenokritična izdaja. Celjska Mohorjeva družba; Slovenska akademija znanosti in umetnosti; ZRC SAZU, 2009.
  • Pogačnik, Jože, Jože Faganel (ur.). Zbornik o Janezu Svetokriškem: prispevki s simpozija v Vipavskem Križu, 22.-24. aprila 1999. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.
  • Pogačnik, Jože, Kajetan Gantar in Jože Faganel. Palmarium empyreum: spremne študije. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2001.
  • Prunč, Erich, Ogrin, Matija (ur.). Kapelski pasijon. Editio princeps. Znanstvenokritična izdaja. ZRC SAZU, 2016.
  • Vidmar, Luka. Ljubljanski škofijski duhovniki kot pisci latinskih in nemških del v dobi baroka in razsvetljenstva. Ljubljanska škofija : 550 let. Ljubljana: Nadškofija Ljubljana, 2011. 437–456.

 

Cilji in kompetence

Slušateljice in slušatelji pridobijo razumevanje in uvid v transformacije slovstvenih zvrsti in oblik v času po reformaciji in do nastopa moderne estetske književnosti 19. stoletja. Razumejo razloge in mehanizme recepcije, po katerih so nekatera dela 17. in 18. stoletja postala zelo znana, druga pa ostala popolnoma neznana. Samostojno lahko ocenijo, na katerih področjih ali gradivskih sklopih so možne njihove nadaljnje raziskave še povsem ali večidel neraziskanih vidikov starejšega slovenskega slovstva.

 

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

 

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (70 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih (10 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Evropske literature in nacionalizmi ǀ

Izr. prof. dr. Marijan Dović,

ECTS: 6

Literarna geografija ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Literatura in likovna umetnost ǀ

Doc. dr. Luka Vidmar,

ECTS: 6

Modernizmi in avantgarde ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Naratologija ǀ

Doc. dr. Alenka Koron,

ECTS: 6

Sociologija (slovenske) literarne institucije ǀ

Izr. prof. dr. Marijan Dović,

ECTS: 6

Svetovni sistemi in slovenski literarni diskurz ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Tekstologija in digitalna humanistika ǀ

Doc. dr. Matija Ogrin,

ECTS: 6

Teorija diskurza in literatura ǀ

Doc. dr. Jernej Habjan,

ECTS: 6

Zgodovina knjige in cenzure ǀ

Doc. dr. Luka Vidmar,

ECTS: 6