OPIS PREDMETA

Modernizmi in avantgarde


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Literatura v kontekstu

Koda predmeta: 72

Letnik: Brez letnika 


Nosilec
Red. prof. dr. Marko Juvan

ECTS: 6

Obseg: predavanja 30 ur, seminar 30 ur, konzultacije 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Soizvajalec predmeta: dr. Andraž Jež

 

Učni načrt predmeta

Vsebina

Cilj predavanj je razložiti diskurzivno formacijo modernizma. Periodizacijska vsebina modernizma bo razložena v sečišču primerjalne literarne vede, lingvistike in filozofije. Kompleksnost modernističnih strategij, ki je zaobsežena v logiki obdobja, lahko svoja specifična določila veljavno razkrije šele prek delimitacije pojmov modernizem in modernost, modernizem in moderna ter modernizem in avantgarda. Zadrege z uveljavitvijo pojma modernizem v posameznih evropskih literaturah so posledica modernistične heterogenosti in planetarnosti. Predavanja bodo obravnavala krizo zavesti in logiko modernističnega obrata, zgodovinske avantgarde v Jugovzhodni Evropi ter povezave modernizma in avangardizmov z drugimi umetniškimi praksami. Slovensko gradivo bo vpeto v primerjalne kontekste.

 

Temeljni literatura in viri

  • Berg, Christian idr., ur. The Turn of the Century: Modernism and Modernity in Literature and the Arts. Berlin in New York: de Gruyter, 1995.
  • Bradbury, Malcolm in James McFarlane, ur. Modernism, 1890-1930. Harmondsworth in New York: Penguin, 1991.
  • Bru, Sascha idr., ur. Europa! Europa? The Avant-Garde, Modernism and the Fate of a Continent. Berlin in New York: de Gruyter, 2009.
  • Bürger, Peter. Theory of the Avant-Garde. Prev. Michael Shaw. Minneapolis: U of Minnesota P, 1984.
  • Calinescu, Matei. Five Faces of Modernity: Modernism, Avant-Garde, Decadence, Kitsch, Postmodernism. Durham: Duke UP, 1987.
  • Caughie, Pamela, ur. Disciplining Modernism. New York: Palgrave, 2010.
  • Dović, Marijan. Slovenska zgodovinska avantgarda med kozmopolitizmom in perifernostjo. Svetovne književnosti in obrobja. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. 297–320.
  • Eysteinsson, Ástráður in Vivian Liska, ur. Modernism 1–2. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins, 2007.
  • Eysteinsson, Ástráður. The Concept of Modernism. Cornell UP, 1992.
  • Fokkema, Douwe W. Literary History, Modernism and Postmodernism. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins, 1984.
  • Friedman, Susan Stanford. Planetary Modernisms: Provocations on Modernity across Time. New York: Columbia UP, 2015.
  • Giles, Steve, ur. Theorizing Modernism. Essays in Critical Theory. London in New York: Routledge, 1993.
  • Juvan, Marko. Kosovel in hibridnost modernizma. Primerjalna književnostposebna številka (2005): 57–71.
  • Juvan, Marko. Modernistična estetika emocij in lirski diskurz. Slavistična revija1 (2010): 157–169.
  • Nicholls, Peter. A Literary Guide. Berkeley in Los Angeles: U of California P, 1995.
  • Ross, Stephen, ur. Modernism and Theory: A Critical Debate. Abingdon (Oxon) in New York: Routledge 2009.
  • Škulj, Jola. Modernizem in poteze v lirski, narativni in dramski formi. Primerjalna književnost2 (1998): 45–74.
  • Škulj, Jola. Modernost in modernizem. Primerjalna književnost2 (1995): 17-30.
  • Whitworth, Michael H., ur. Modernism. Oxford: Blackwell, 2007.
  • Wollaeger, Mark, Matt Eatough, ur. The Oxford Handbook of Global Modernisms. Oxford: Oxford UP, 2012.

 

Cilji in kompetence

Slušateljice in slušatelji bodo spoznali zgodovinske podlage za razlikovanje pojmov »moderna«, »modernost«, »modernizem« in »avantgarda«. Spoznali bodo poetološko logiko in filozofske podlage modernističnih del v poeziji, prozi in dramatiki. Seznanili se bodo z jezikovno-kulturnimi in historičnimi različicami modernizma v Evropi in zunaj nje. Spoznali bodo vlogo avantgardističnih praks na Slovenskem in v Jugovzhodni Evropi. Naučili se bodo tehnik branja in analize modernističnih in avantgardističnih tekstov.

 

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

 

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (70 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih (10 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Evropske literature in nacionalizmi ǀ

Izr. prof. dr. Marijan Dović,

ECTS: 6

Literarna geografija ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Literatura in likovna umetnost ǀ

Doc. dr. Luka Vidmar,

ECTS: 6

Modernizmi in avantgarde ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Naratologija ǀ

Doc. dr. Alenka Koron,

ECTS: 6

Sociologija (slovenske) literarne institucije ǀ

Izr. prof. dr. Marijan Dović,

ECTS: 6

Svetovni sistemi in slovenski literarni diskurz ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Tekstologija in digitalna humanistika ǀ

Doc. dr. Matija Ogrin,

ECTS: 6

Teorija diskurza in literatura ǀ

Doc. dr. Jernej Habjan,

ECTS: 6

Zgodovina knjige in cenzure ǀ

Doc. dr. Luka Vidmar,

ECTS: 6