Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

1. Zgodovina psihoanalize:
   • Genealogija temeljnih psihoanalitičnih konceptov
   • Freud in freudovski krog
   • Razvoj psihoanalitične tehnike (od hipnoze do transferja)
   • Teorija seksualnosti
   • Tri klinične strukture: nevroza, psihoza, perverzija
2. Epistemologija psihoanalize:
   • Razmerje med občim in posamičnim
   • Status primera v psihoanalizi
   • Empiricizem in spekulacija
   • Psihoanaliza in strukturalna lingvistika
   • Psihoanaliza in znanost
3. Metapsihologija:
   • Načelo ugodja in načelo realnosti
   • Potlačitev, odpor, simptom
   • Teorija gonov
   • Nezavedno, zavestno in predzavestno
   • Jaz, ono in nadjaz
   • Teorija travme
   • Sublimacija
4. Množična psihologija, teorija kulture in religije:
   • Kaj je množica?
   • Nelagodje v kulturi
   • Monoteizem in teorija religije
   • Teorija umetnosti
   • Humor, komedija, vic.
5. Lacanova »vrnitev k Freudu«:
   • Štirje temeljni koncepti psihoanalize (nezavedno, ponavljanje, transfer in gon)
   • Teorija označevalca
   • Teorija subjekta in objekta
   • Realno, simbolno, imaginarno
   • Struktura in logika fantazme
   • Etika psihoanalize
   • Teorija diskurza
   • Variacije užitka
   • Religija in ateizem
   • Afekti v psihoanalizi (tesnoba, sram, krivda itd.)

Temeljni literatura in viri:

Primarna literatura (izseki iz posameznih del)

• Freud, S. 1977. Predavanja za uvod v psihoanalizo. Ljubljana: DZS.
• Freud, S. 1995. Tri razprave o teoriji seksualnosti. Ljubljana: Studia humanitatis.
• Freud, S. 2000. Interpretacija sanj. Ljubljana: Studia humanitatis.
• Freud, S. 2000. Spisi o umetnosti. Ljubljana: Založba /*cf.
• Freud, S. 2001. Nelagodje v kulturi. Ljubljana: Gyros.
• Freud, S. 2001. Inhibicija, simptom in tesnoba. Ljubljana: Analecta.
• Freud, S. 2012. Metapsihološki spisi. Ljubljana: Studia humanitatis.
• Freud, S. 2004. Mož Mojzes in monoteistična religija.
• Freud, S. 2005. Spisi o psihoanalitični tehniki. Ljubljana: Analecta.
• Freud, S. 2005. Pet analiz. Ljubljana: Analecta in Studia humanitatis.
• Freud, S. 2023. Nova predavanja za uvod v psihoanalizo. Ljubljana: Analecta.
• Lacan, J. 1985. Še. Ljubljana: Delavska enotnost.
• Lacan, J. 1988. Etika Psihoanalize. Ljubljana: Delavska enotnost.
• Lacan, J. 1994. Spisi. Ljubljana: Analecta.
• Lacan, J. 1996. Štirje temeljni koncepti psihoanalize. Ljubljana: Analecta.
• Lacan, J. 2008. Narobna stran psihoanalize. Ljubljana: Analecta.
• Lacan, J. 2014. The Seminar of Jacques Lacan, Book X: Anxiety. Malden: Polity Press.
• Laplanche, J. 2008. Seksualnost in enigma. Ljubljana: Analecta.
• Saussure, F. de. 1995. Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: Studia humanitatis.

Sekundarna literatura (izseki iz posameznih del) / Secondary literature (excerpts from individual works):

• Boothby, R. 2001. Freud as Philosopher. New York in London: Routledge.
• Deleuze, G. 2000. Mazohizem in zakon. Ljubljana: Analecta.
• Leader, D. 2024. Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti? Ljubljana: Analecta.
• McGowan, T. 2021. Nadjaz in zakon. Problemi 9-10, str. 29-48.
• Milner, J.-C. 2003. Strukturalizem: liki in paradigma. Ljubljana: Krtina.
• Milner, J.-C. 2005. Jasno delo: Lacan, znanost, filozofija.
• Zupančič Žerdin, A. 2011. Seksualno in ontologija. Ljubljana: Analecta.
• Žižek, S. 1994. Metastases of Enjoyment. London: Verso.

Cilji in kompetence:

Predmet bo študentke in študente seznanil z mnogoterimi vidiki psihoanalize: psihoanalitično tehniko, epistemologijo, metapsihologijo, množično psihologijo ter teorijo družbe, kulture in religije. Prek branja nekaterih temeljnih objavljenih besedil in drugih virov bomo predstavili kontekst, v katerem se je oblikovala in se razvijala pri Freudu in nekaterih temeljnih predstavnikih freudovskega kroga, ter sledil modifikacijam, ki jih je doživela pri Lacanu in nekaterih sodobnih avtorjih.

Prek študija posameznih primerov in Freudovih razprav o psihoanalitični tehniki bomo zarisali razvoj psihoanalitične prakse in podali osnovne koordinate njenega razmerja s psihoanalitično teorijo. V tem kontekstu bomo posebej izpostavili vprašanje metapsihologije kot spekulativnega metodološkega dopolnila, tako pri Freudu kot pri Lacanu in drugih avtorjih.

Obravnavali bomo historiat in genealogijo osnovnih Freudovih konceptov (nezavedno, gon, potlačitev, načelo ugodja in načelo realnosti, sublimacija itd.), pri čemer se bomo dotaknili tudi polemik in razprav znotraj psihoanalitičnega gibanja, ki so botrovale nastanku oziroma modifikaciji posameznih pojmov.

Osvetilili bomo različne načine, na katere je psihoanaliza tematizirala razmerje med individualnim in kolektivnim/družbenim – od Freudove Množične psihologije in analize jaza in Nelagodja v kulturi do Lacanove teorije diskurzov v njegovih poznejših seminarjih.

V kontekstu Lacanove »vrnitve k Freudu« bomo osvetlili nekatere temeljne koncepte in logike, ki so značilni za Lacanovo delo (npr. logika označevalca, logika želje, travma in logika potlačitve, formule seksuacije, teorija diskurza, itd.), prav tako pa Lacanovo nadaljnjo elaboracijo nekaterih osnovnih afektov v psihoanalizi (npr. krivda, tesnoba, sram itd.).

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 80 %,
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 20 %.