Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

Predmet predstavi sintezo novejših ugotovitev o baročnem slovstvu na Slovenskem kot kompleksnem procesu transformacij duhovne in literarne kulture med dobama protestantizma in razsvetljenstva. V povezavi s temi spremembami in v luči novega gradiva, odkritega v zadnjih letih, predmet predstavi pregled piscev, zvrsti in slovstvenih oblik, rabljenih tako v religioznih kakor posvetnih delih, napisanih v slovenščini kakor tudi v drugih jezikih (zlasti nem. in lat.). Kontinuiteta slovenskega knjižnega jezika protestantskih piscev iz 16. stoletja v dobo katoliških piscev 17. in 18. stoletja je upoštevana kot temeljni kulturni dejavnik. Posebna pozornost je posvečena izteku poznega baroka in njegovemu trdoživemu nadaljevanju v nekaterih plasteh literarne kulture, ki sega še pozno v dobo razsvetljenstva ali celo onkraj nje. Predstavljen je konflikt med baročno in razsvetljensko kulturo, ki se izraža v podaljšanem obstoju baročne rokopisne kulture oziroma v povečani vlogi rokopisov kot posrednikov književnih besedil. Osvetljena je problematika literarnih zvrsti, zlasti manj znane pridižne in meditativne proze (redovniški pisci med frančiškani, jezuiti, kapucini) ter vpliv retorike, ki je v tem slovstvu imela vlogo poetike. Predstavljena so novejša odkritja na področju zgodnje slovenske dramatike, zlasti pasijonskih iger (Škofjeloški, Kapelski pasijon), kot tudi vprašanja preoddaje slovenskih pesemskih besedil v procesu njihovega osamosvajanja od povezave z napevom proti samostojnemu pesniškemu tekstu.

Temeljni literatura in viri:

• Deželak Trojar, Monika. Skalarjev rokopis 1643: Editio princeps. Znanstvenokritična izdaja. Celjska Mohorjeva družba; Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2011.
• Deželak Trojar, Monika. Zametki in razcvet duhovne dramatike v zgodnjem novem veku na Slovenskem. Jezik in slovstvo. 2022, letn. 67, št. 1/2, str. 151–181.
• Deželak Trojar, Monika. Jezuitska dramatika in gledališče na Slovenskem. Jezik in slovstvo. 2020, letn. 65, št. 3/4, str. 167–182.
• Juvan, Marko. Baročne pridige in citatno povzemanje izročila. Vezi Besedila. Študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000.
• Ogrin Matija (ur.): Register rokopisov slovenskega slovstva (RRSS), 2021, https://rrss.manuscripta.zrc-sazu.si/
• Ogrin, Matija. Slovenska pridiga baročne dobe in redovne province: med retoričnim izročilom in redovniško karizmo. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 40.2 (2017): 217-232.
• Ogrin, Matija. Confraternities in the Slovenian lands and their significance for Baroque Slovenian literature. Acta historiae artis Slovenica 23.2 (2018): 233-243, 287.
• Ogrin, Matija. Poznobaročni slovenski rokopisi – literarna tradicija v spoprijemu z razsvetljensko cenzuro. V: Vidmar, Luka (ur.). Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. 119-150.
• Ogrin, Matija. Asketična ali meditativna proza slovenskega baroka. Jezik in slovstvo, 65, št. 3/4, 2020, str. 115-135, 354.
• Ogrin, Matija, Monika Deželak Trojar et. al.: Škofjeloški pasijon: znanstvenokritična izdaja. Celjska Mohorjeva družba; Slovenska akademija znanosti in umetnosti; ZRC SAZU, 2009.
• Pogačnik, Jože, Jože Faganel (ur.). Zbornik o Janezu Svetokriškem: prispevki s simpozija v Vipavskem Križu, 22.-24. aprila 1999. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.
• Pogačnik, Jože, Kajetan Gantar in Jože Faganel. Palmarium empyreum: spremne študije. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2001.
• Prunč, Erich, Ogrin, Matija (ur.). Kapelski pasijon. Editio princeps. Znanstvenokritična izdaja. ZRC SAZU, 2016.
• Vidmar, Luka. Ljubljanski škofijski duhovniki kot pisci latinskih in nemških del v dobi baroka in razsvetljenstva. Ljubljanska škofija : 550 let. Ljubljana: Nadškofija Ljubljana, 2011. 437–456.

Cilji in kompetence:

Slušateljice in slušatelji pridobijo razumevanje in uvid v transformacije slovstvenih zvrsti in oblik v času po reformaciji in do nastopa moderne estetske književnosti 19. stoletja. Razumejo razloge in mehanizme recepcije, po katerih so nekatera dela 17. in 18. stoletja postala zelo znana, druga pa ostala popolnoma neznana. Samostojno lahko ocenijo, na katerih področjih ali gradivskih sklopih so možne njihove nadaljnje raziskave še povsem ali večidel neraziskanih vidikov starejšega slovenskega slovstva.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70 %,
• Javni nastop ali predstavitev 20 %,
• Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih 10 %.