Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih pogojev.

Vsebina

1. Antropologija prostora in kraja:

• prostorski obrat;
• koncepti: prostor, kraj, lokacija, pokrajina, okolje.

2. Prostorska antropologija – ključni misleci:

• produkcija prostora (H. Lefebvre);
• prostor in vsakdanje življenje (M. De Certeau, Li-Fu Tuan);
• pokrajina in čuti (K. Basso, E. Hirsch);
• bivanje in okolje (T. Ingold).

3. Družbeni prostori:

• prostor in telo;
• prostor in religija;
• prostor in spol;
• prostor in jezik.

4. Kraj, teritorij, moč, identiteta:

• odnosi moči in geopolitične hierarhije;
• identitetni procesi;
• relokacije;
• meje in razmejevanja.

5. Migracije, (ne)gibanje, (ne)mobilnost:

• migracije;
• (ne)gibanje, (ne)mobilnost;
• vračanje;
• dom, pripadnost.

6. Antropologija infrastrukture:

• materialna kultura;
• infrastruktura;
• antropologija poti.

7. Okoljska antropologija:

• dualizem kultura/natura;
• debate o Antropocenu;
• trajnost;
• voda in vodna okolja.

Temeljna literatura in viri

• Brightman, Marc & Jerome Lewis (eds.). 2017. The Anthropology of Sustainability. Beyond Development and Progress. Palgrave MacMillan.
• de Certeau, Michel. 1984. The Practice of Everyday Life. Berkeley: University of California Press.
• Descola, Philippe. 2013). Beyond Nature and Culture. Janet Lloyd (trans.). Chicago: University of Chicago Press.
• Feld, Steven and Keith Basso (ur.). 1996. Senses of Place. Santa Fe: School of American Research (izbrana poglavja).
• Green, Sarah F. 2005. Notes from the Balkans. Locating Marginality and Ambiguity on the Greek-Albanian Border. Princeton: Princeton University Press.
• Gregorič Bon, Nataša and Jaka Repič. 2016 (ur., v tisku). Moving Places. Return, Relations and Belonging. Oxford and New York: Berghahn Books (izbrana poglavja).
• Gupta, Akhil and James Ferguson (ur.) 2001 [1997]. Culture, Power and Place. Explorations in Critical Anthropology. Durham and London: Duke University Press.
• Haenn, Nora, Richard R. Wilk & Allison Harnish (eds.). 2016. The Environment in Anthropology. A Reader in Ecology, Culture, and Sustainable Living. Washington, New York: New York University Press (izbrana poglavja).
• Hastrup, Kirsten &Karen F. Olwig. 2012. Climate Change and Human Mobility. Challenges to the Social Sciences. Cambridge: Cambridge University Press.
• Ingold, Tim. 2011. Being Alive. Essays on Movements, Knowledge and Description. London and New York: Routledge.
• Larkin, Brian. 2013. “The politics and poetics of infrastructure.” Annual Review of Anthropology 42:327-43.
• Lefebvre, Henri. 1991[1974]. The Production of Space. Translated by Donald Nicholson-Smith. Oxford: Blackwell.
• Low, Setha M. and Denise Lawrence-Zuñiga (ur.). 2003. Anthropology of Space and Place. Malden and Oxford: Blackwell (izbrana poglavja).
• Moore, A. 2015. Anthropocene anthropology: reconceptualizing contemporary global change.
• Journal of the Royal Anthropological Institute 22(1): 27–46.
• Rapport, Nigel and Angela Dawson (ur.). 1998. Migrants of Identity. Perceptions of Home in a World of Movement. Oxford: Berg (izbrana poglavja).
• Tilley, Christopher (1994). A Phenomenology of Landscape. Places, Paths and Monuments. Oxford: Berg (izbrana poglavja).

Cilji in kompetence

Kako in na kakšne načine človek razumeva svojo umeščenost in bivanje v svetu? Kakšen pomen ima prostor, kraj, lokacija v katerih posameznik bodisi biva, skozi katere potuje, prehaja, se seli oz. se na kakršenkoli drugi način umešča ali razmešča? Prostor je poleg časa eden od temeljnih človekovih dimenzij njegove »biti v svetu«. Vsebina predmeta seznanja in odstira pomene in vloge prostorskih konceptov, kot so prostor, kraj, pokrajina, lokacija, okolje ipd. Sedemdeseta leta preteklega stoletja so v družbeni geografiji, arheologiji in kasneje tudi v antropologiji naznanila konec t.i. evrocentričnega pojmovanja prostora in kraja. Kraji in lokacije niso več obravnavani kot pasivni koncepti in statične lokacije na geopolitičnih zemljevidih, temveč kot aktivni procesi, povezani s posameznikovim načinom bivanja, gibanja, potovanja oz. prehajanjem iz/v/skozi njih. Vsebina predmeta pojasnjuje, kako se v dobi hitrega razvoja komunikacijske tehnologije lotiti študija prostorskih konceptov in njihove soodnosnosti s praksami mobilnosti in nemobilnosti. Številne sodobne študije prostorske antropologije, se namesto prostora in kraja, kot statične točke na geopolitičnem zemljevidu osredotočajo na gibanje, kot najbolj imanentnemu procesu človekovega življenja. Gibanje ni le način posameznikovega bivanja v svetu, temveč tudi del produkcije kraja. Namreč kraji in lokacije se vzpostavljajo tako skozi bivanja kot tudi skozi gibanje, mobilnost in migracije preko njih. Potemtakem kraji in lokacije odražajo relacije med ljudmi in njihovimi kraji, ki so pomemben del svetotvornih praks. Poleg prostorskih pomenov pa bo dani predmet tudi odstrl vprašanja povezana z okoljem, kjer se bodo študentje še posebej posvetili številnim prepletom med človekom in njegovim geofizičnim kot tudfi družbenim okoljem.

Predvideni študijski rezultati:

Študenti in študentke bodo osvojili temeljne koncepte in teoretske smernice prostorske antropologije in se naučili razmišljati in pristopati k raziskavam prostora, kraja, lokacije skozi in preko raznoterih procesov, kot so migracije, dinamika meja in materialni in okoljskih odrazov.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)

Načini ocenjevanja

• Krajši pisni izdelek (20 %),
• javni nastop ali predstavitev (20 %),
• končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (60 %).