Predmetnik modula in njegova vsebinska zaokroženost se le deloma osredotočata na posamezne znanstvene discipline in diskurze, saj je njegova temeljna usmerjenost uperjena v neposredne probleme sodobnosti same. Ti problemi terjajo nove sintetične in interdisciplinarne pristope, združevanje različnih znanstvenih področij in metodologij ter konstrukcijo novih epistemologij. V 21. stoletju smo priča pospešenim procesom spreminjanja tehnološkega, naravnega, akademskega, diskurzivnega, institucionalnega, kulturnega, političnega in ekonomskega okolja ter oblikovanja novih materialnih baz, ki se ne dajo več misliti ali artikulirati s klasičnimi teoretskimi oz. metodološkimi pristopi ter tradicionalnimi korpusi vednosti in konceptov, temveč zahtevajo nov premislek na vseh ravneh. Slušateljice in slušatelje seznanja z refleksijami o umetni inteligenci, zeleni ekonomiki, heterodoksnih pristopih k ekonomski misli, kritiki sodobnih liberalnih družb ter z novimi spoznavnimi metodologijami. V tem smislu je modul priložnost za vse bodoče študentke-raziskovalke in študente-raziskovalce, ki želijo dane fenomene sodobnosti avtonomno prepoznati in jih zastaviti kot problem, ki ga je šele potrebno ustrezno identificirati, kritično določiti in z novimi metodološkimi, fenomenološkimi in epistemološkimi prijemi celovito raziskati. Modul tako ne ponuja že vnaprej utemeljenih odgovorov, temveč vabi slušateljice in slušatelje k aktivnemu iskanju kritičnih argumentov in formalizaciji raziskovalne aparature, ki bo zmožna ustrezno odgovoriti na izzive časa, v katerem živimo.

Vsak posamični predmet modula je zastavljen avtonomno, kar obenem omogoča povezovanje z drugimi predmeti danega modula in s predmeti drugih modulov PŠ ZRC SAZU. Tako predmet Filozofija umetne inteligence: človek-stroj, tehnološka singularnost in superinteligenca omogoča vpogled v sodobne različice tehnoznanosti, ki jih številni avtorji prepletajo tudi z okoljskim področjem in razlagajo v sodobnih diskurzih tako imenovanega posthumanizma in postfenomenologije. Po drugi strani sledenje tehnološkim spremembam ne pomeni preprosto podajanja njihove negativne kritike, temveč na prvem mestu omogoča problemsko izluščenje samih konsekvenc (pozitivnih ali negativnih) teh sprememb na nivoju družbenih institucij. Kako se te nove tendence historično zrcalijo v novih verifikacijah družbenih nomenklatur, bo del razprave pri predmetu Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritiki. Politično-ekonomska razsežnost liberalističnih, socialističnih in drugih družbenih praks bo analizirana v okviru predmeta Kritična teorija institucij, ki bo skušal podati vsebinski okvir za novo ekonomsko mišljenje v 21. stoletju. Predmet Vizualna epistemologija želi uveljaviti avtonomnost epistemologije vizualnega mišljenja, s katerim je možno obravnavati, konceptualizirati in intervenirati v različna področja, kot so npr. antropologija, arheologija, filozofija, kulturna in intelektualna zgodovina, okoljske študije itn. Tako Alternativni pristopi za zeleni prehod prinašajo vpogled v najnaprednejše teorije in prakse na področju okoljskega upravljanja in iskanja teorij rasti in trajnosti,  kar že odpira tudi komplementarno sodelovanje, denimo s področji humane geografije oz. z drugimi družboslovnimi in humanističnimi vedami, ali pa se lahko povezuje z modulom Biodiverziteta in ekologija, ki pripada novemu naravoslovno obarvanemu doktorskemu programu Okoljske in regionalne študije.

Ob vsakem predmetu je podana skrbno izbrana literatura, ki upošteva pomembne klasične in sodobne vire, s poudarkom na različnih interdisciplinarnih pristopih k dani problematiki.