Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti pri tem predmetu ni posebnih pogojev. Priporoča pa se predhodno poznavanje osnov zgodovine, kulturne zgodovine in teorij spomina, saj bo to olajšalo razumevanje obravnavanih tem in omogočilo aktivno sodelovanje v diskusijah ter praktičnih nalogah. Študentke in študenti morajo biti pripravljeni na analizo kompleksnih besedil in raziskovalno delo.

Vsebina

Od spomina ljudstev do spomina narodov:

• oblikovanje nacionalnih skupnosti;
• oblikovanje nacionalnega spomina.

Od polisa do moderne nacionalne države:

• proces oblikovanja ideje o dogovornem vladanju;
• delitev na posvetno in cerkveno oblast;
• razlike med republikanskim in monarhističnim principom vladanja;
• oblikovanje ideje o moderni državi.

Modernizacija v 19. stoletju in oblikovanje nacionalnega:

• uporabnost političnih konceptov v vsakdanjem življenju;
• vloga posameznika v političnem odločanju;
• od anonimnega akterja do državljana;
• principi političnega odločanja.

Temeljna literatura in viri

• Beck, Paul, Mast, Edward, Tapper, Perry. 1997. The History of eastern Europe for Beginners, New York: Writers and readers Publishing: 1-12, 29-53, 61 – 76.
• Brubaker, Rogers. 1996. Nationalism Reframed. Nationhood and the national question in the New Europe, Cambridge: Cambridge University Press: 1-10, 13-22.
• Gellner, Ernest. 1983. Nations and Nationalism, Ithaca – New York: Cornell University Press:1-7, 53-62, 88-109.
• Johnson, R., Lonie. 1996. Central Europe. Enemies, Neighbours, Friends, Oxford – New York: Oxford University Press: 27-148.
• Fenske, Hans, Martens, Dieter, Reinhrad, Wolfgang, Rosen, Klaus. 1987. Geschichte der politischen Ideen, Frankfurt/M: Fischer.
• Anderson, Perry. 1992. Rodovnik absolutistične države, Ljubljana: Studia humanitatis.
• Mc Clelland, J.S. 1996. History of Western Political Though, London: Rotledge.

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je raziskati procese oblikovanja kolektivnega spomina od antike do sodobnosti ter analizirati ključne zgodovinske dogodke ter  avtorje in avtorice, ki so vplivali na protokole skupinskega spominjanja. Študentke in študenti bodo pridobili kompetence za razumevanje začetkov modernega spominjanja narodov in nacionalnih skupin, ter prepoznali pogoje in okoliščine, pod katerimi se spomin ljudstev transformira v spomin narodov.

Predvideni študijski rezultati

Slušateljice in slušatelji bodo znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabili za izdelavo znanstvenega prispevka, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka. Pri tem bodo razvili sposobnost kritične analize in interpretacije procesov kolektivnega spomina v historični perspektivi, ter veščine akademskega pisanja, kar bo prispevalo k njihovemu znanstvenemu in strokovnemu razvoju.

Metode poučevanja in učenja

Oblike dela:

• frontalna oblika poučevanja,
• delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• samostojno delo študentk in študentov,
• e-izobraževanje.

Metode (načini) dela:

• razlaga,
• razgovor, diskusija, debata,
• delo z besedilom,
• proučevanje primera.

Načini ocenjevanja

• daljši pisni izdelek (80 %),
• končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (20 %).