OPIS PREDMETA
Mediji, spomin in zgodovina
Program:
Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)
Modul:Kulturna zgodovina
Koda predmeta: 52
Letnik: brez letnika
Nosilka
Izr. prof. dr. Petra Svoljšak
ECTS: 6
Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur
Vrsta predmeta: splošno izbirni
Jeziki: slovenščina, angleščina
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar
Soizvajalec predmeta: dr. Martin Pogačar
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti pri tem predmetu ni posebnih pogojev. Priporoča pa se predhodno poznavanje osnov teorij medijev, spomina in zgodovine, saj bo to olajšalo razumevanje obravnavanih tem in omogočilo aktivno sodelovanje v diskusijah ter praktičnih nalogah. Slušateljice in slušatelji morajo biti pripravljeni na analizo kompleksnih besedil in raziskovalno delo.
Vsebina
1. Mediji in tehnologija: od govora do piksla
- Govor, pisava in tisk,
- mediji podob,
- množični in elektronski mediji,
- digitalni mediji in tretja oralnost.
2. Reprezentacije preteklosti v vizualnih medijih 20. in 21. stoletja
- tisk, fotografija in film,
- radio in televizija,
- internet in mobilne tehnologije.
3. »Novost novih« medijev v historični perspektivi
- paradigma novega,
- osvobajajoči potencial novega,
- utopija in novi mediji.
4. Medijska arheologija: vrzeli med materialnim in kodo
- medijska arheologija,
- digitalni arhivi,
- pripovedi in popkulturne reference.
Temeljna literatura in viri
- Danah Boyd, It’s Complicated, The Social Lives of Networked Teens, Yale University Press, 2014.
- Peter Burke Asa Briggs, Social History of the Media, Polity Press, 2010.
- Nick Couldry, Media, Society, World: Social Theory and Digital Media Practice, Polity Press, 2012.
- Jose van Dijck, Culture of Connectivity, A Critical History of Social Media, Oxford University Press, 2013.
- Jose van Dijck, Mediated Memories in the Digital Age, Stanford University Press, 2007.
- Wolfgang Ernst, Digital Memory and the Archive, University of Minnessota Press, 2012.
- Stig Hjarvard, The Mediatization of Culture and Society, Routledge, 2013.
- Paul Hodkinson, Media, Culture and Society, Sage Publications, 2001.
- Erkki Huhtamo in Jussi Parikka, Media Archaeology, Approaches, Applications and Implications, University of California Press, 2011.
- Henry Jenkins (ed.), Convergence Culture: where old and new media collide. New York University Press, 2006.
- V. Reed, Digitized Lives: Culture, Power, and Social Change in the Internet Era, Sage Publications, 2014.
- Colin Sparks (with Anna Reading), Communism, Capitalism and the Mass Media, Sage, 1998.
Cilji in kompetence
Cilj predmeta je raziskati vprašanja spomina in zgodovine skozi tehnologije posredovanja preteklosti v medijskih okoljih. Osrednji poudarek je na individualnih in vsakdanjih spominskih praksah v času nenehne povezljivosti, s posebnim poudarkom na jugovzhodni Evropi. Predmet ponuja širši zgodovinski okvir za nastanek, uveljavitev in prevlado različnih medijskih tehnologij ter njihov vpliv na razvoj in delovanje družbe in kulture.
Študentke in študenti spoznajo osnovne paradigme medijskih študij, medijske arheologije in zgodovine tehnologije ter pridobijo znanje in orodja za prepoznavanje in vrednotenje različnih virov v interpretaciji preteklosti. Skozi analizo tehnoloških vidikov ter avdiovizualnih in besedilnih medijskih vsebin predmet ponuja analitični okvir za raziskovanje in razumevanje širših zgodovinskih, družbenih in kulturnih vidikov bivanja v medijsko posredovani družbi.
Predvideni študijski rezultati
Slušatelji in slušateljice bodo pridobljeno znanje uporabili za pisanje znanstvenega prispevka, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka. Pri tem bodo razvili sposobnost kritične analize in interpretacije medijskih praks ter izboljšali svoje veščine akademskega pisanja, kar bo prispevalo k njihovemu znanstvenemu in strokovnemu razvoju.
Metode poučevanja in učenja
Oblike dela:
- frontalna oblika poučevanja,
- samostojno delo študnetk in študentov,
- e-izobraževanje.
Metode (načini) dela:
- razlaga,
- razgovor, diskusija, debata,
- delo z besedilom.
Načini ocenjevanja:
- daljši pisni izdelek (80 %),
- končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (20 %).