OPIS PREDMETA

Spomin narodov v historični perspektivi


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Kulturna zgodovina

Koda predmeta: 36

Letnik: Brez letnika 


Nosilec
Red. prof. dr. Oto Luthar

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošno izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Cilji in kompetence

Osrednji poudarek predmeta bo veljal procesom oblikovanja kolektivnega spomina od antike do današnjega dne. Študentke in študenti se bodo spoznali tako s pomembnejšimi avtorji in avtoricami ter teksti, kot tudi s prelomnimi zgodovinskimi procesi, ki so odločilno vplivali na protokole skupinskega spominjanja. 

Delovno se bomo ukvarjali predvsem s procesi, ki zaznamujejo začetek modernega spominjanja narodov in nacionalnih skupin in skušali odgovoriti na vprašanje kdaj, zakaj in pod kakšnimi pogoji se je spomin ljudstev spremenil v spomin narodov.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

Od spomina ljudstev do spomina narodov: 

  • oblikovanje nacionalnih skupnosti; 
  • oblikovanje nacionalnega spomina. 

Od polisa do moderne nacionalne države: 

  • proces oblikovanja ideje o dogovornem vladanju; 
  • delitev na posvetno in cerkveno oblast; 
  • razlike med republikanskim in monarhističnim principom vladanja; 
  • oblikovanje ideje o moderni državi. 

Modernizacija v 19. stoletju in oblikovanje nacionalnega: 

  • uporabnost političnih konceptov v vsakdanjem življenju; 
  • vloga posameznika v političnem odločanju; 
  • od anonimnega akterja do državljana; 
  • principi političnega odločanja. 

 

Temeljna literatura in viri

  • Beck, Paul, Mast, Edward, Tapper, Perry. 1997. The History of eastern Europe for Beginners, New York: Writers and readers Publishing: 1-12, 29-53, 61 – 76.
  • Brubaker, Rogers. 1996. Nationalism Reframed. Nationhood and the national question in the New Europe, Cambridge: Cambridge University Press: 1-10, 13-22.
  • Gellner, Ernest. 1983. Nations and Nationalism, Ithaca – New York: Cornell University Press:1-7, 53-62, 88-109.
  • Johnson, R., Lonie. 1996. Central Europe. Enemies, Neighbours, Friends, Oxford – New York: Oxford University Press: 27-148.
  • Fenske, Hans, Martens, Dieter, Reinhrad, Wolfgang, Rosen, Klaus. 1987. Geschichte der politischen Ideen, Frankfurt/M: Fischer.
  • Anderson, Perry. 1992. Rodovnik absolutistične države, Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Mc Clelland, J.S. 1996. History of Western Political Though, London: Rotledge.

 

Načini ocenjevanja

Pogoj za pristop k izpitu je aktivna prisotnost na seminarjih in kratka seminarska naloga (5-8 strani), v kateri študentka ali študent poda analizo nekega aspekta problematike predstavljene na predavanjih. Študentka ali študent opravlja ustni izpit iz celotne snovi predmeta.

 

Ocenjevanje kompetenc: 

  • S seminarsko nalogo študentka oz. študent pokaže sposobnost usmeritve v posamezen dogodek, kompetence pri izboru relevantne literature, sposobnost analitičnega razmišljanja, spretnost argumentiranja in nivo uporabe pisne besede. 
  • Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga je študentka ali študent pridobil na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja snovi.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Mediji, spomin in zgodovina ǀ

Izr. prof. dr. Petra Svoljšak,

ECTS: 6

Spomin in zgodovina ǀ

Red. prof. dr. Oto Luthar,

ECTS: 6

Spomin na socializem v jugovzhodni in centralni Evropi ǀ

Red. prof. dr. Tanja Petrović,

ECTS: 6

Spomin narodov v historični perspektivi ǀ

Red. prof. dr. Oto Luthar,

ECTS: 6

Zgodovina nasilja ǀ

Izr. prof. dr. Petra Svoljšak,

ECTS: 6

Zgodovina, identiteta in popularna kultura ǀ

Doc. dr. Ana Hofman,

ECTS: 6