Cilji in kompetence

Osrednji poudarek predmeta bo veljal procesom oblikovanja kolektivnega spomina od antike do današnjega dne. Študentke in študenti se bodo spoznali tako s pomembnejšimi avtorji in avtoricami ter teksti, kot tudi s prelomnimi zgodovinskimi procesi, ki so odločilno vplivali na protokole skupinskega spominjanja. 

Delovno se bomo ukvarjali predvsem s procesi, ki zaznamujejo začetek modernega spominjanja narodov in nacionalnih skupin in skušali odgovoriti na vprašanje kdaj, zakaj in pod kakšnimi pogoji se je spomin ljudstev spremenil v spomin narodov.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

Vsebina

Od spomina ljudstev do spomina narodov: 

• oblikovanje nacionalnih skupnosti; 
• oblikovanje nacionalnega spomina. 

Od polisa do moderne nacionalne države: 

• proces oblikovanja ideje o dogovornem vladanju; 
• delitev na posvetno in cerkveno oblast; 
• razlike med republikanskim in monarhističnim principom vladanja; 
• oblikovanje ideje o moderni državi. 

Modernizacija v 19. stoletju in oblikovanje nacionalnega: 

• uporabnost političnih konceptov v vsakdanjem življenju; 
• vloga posameznika v političnem odločanju; 
• od anonimnega akterja do državljana; 
• principi političnega odločanja. 

Temeljna literatura in viri

• Beck, Paul, Mast, Edward, Tapper, Perry. 1997. The History of eastern Europe for Beginners, New York: Writers and readers Publishing: 1-12, 29-53, 61 – 76.
• Brubaker, Rogers. 1996. Nationalism Reframed. Nationhood and the national question in the New Europe, Cambridge: Cambridge University Press: 1-10, 13-22.
• Gellner, Ernest. 1983. Nations and Nationalism, Ithaca – New York: Cornell University Press:1-7, 53-62, 88-109.
• Johnson, R., Lonie. 1996. Central Europe. Enemies, Neighbours, Friends, Oxford – New York: Oxford University Press: 27-148.
• Fenske, Hans, Martens, Dieter, Reinhrad, Wolfgang, Rosen, Klaus. 1987. Geschichte der politischen Ideen, Frankfurt/M: Fischer.
• Anderson, Perry. 1992. Rodovnik absolutistične države, Ljubljana: Studia humanitatis.
• Mc Clelland, J.S. 1996. History of Western Political Though, London: Rotledge.

Načini ocenjevanja

Pogoj za pristop k izpitu je aktivna prisotnost na seminarjih in kratka seminarska naloga (5-8 strani), v kateri študentka ali študent poda analizo nekega aspekta problematike predstavljene na predavanjih. Študentka ali študent opravlja ustni izpit iz celotne snovi predmeta.

Ocenjevanje kompetenc: 

• S seminarsko nalogo študentka oz. študent pokaže sposobnost usmeritve v posamezen dogodek, kompetence pri izboru relevantne literature, sposobnost analitičnega razmišljanja, spretnost argumentiranja in nivo uporabe pisne besede. 
• Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga je študentka ali študent pridobil na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja snovi.