Cilji in kompetence

Sklop predavanj in seminarjev bo usmerjen v razumevanje razmerja med spominom in zgodovino. Uvodni del bo posvečen spoznavanju treh generacij utemeljiteljev in zagovornikov spominskih študijev. Ob jasni opredelitvi razlik med spominom posameznika in kolektivnim spominom, bodo imele študentke in študentje možnost spoznati razloge, okoliščine in tehnike (pre)oblikovanja individualnega in kolektivnega spomina. Ob spoznavanju različnih dimenzij in tipov spominske pokrajine bodo na podlagi vsakokratnega dela na svojih temah spoznavali prednosti in slabosti strukturiranega ali zaprtega, narativnega oz. odprtega in kombiniranega intervjuja. Poleg tega se bodo na podlagi konkretnih primerov in ekskurzije naučili brati in analizirati govorico različnih tipov spominske pokrajine srednje in jugovzhodne Evrope. Pri izvedbi programa predmeta bodo sodelovali tudi avstrijski, srbski in madžarski predavateljice in predavatelji. Kot poznavalci in poznavalke spominske pokrajine prve svetovne vojne v zahodni Srbiji ali kot strokovnjaki in strokovnjakinje za koncentracijska taborišča (Mauthausen, Hartheim) oz. Spomeniškega parka v predmestju Budimpešte, nam bodo s pomočjo vsakokratnih predmetov, zgradb in spomenikov pomagali razumeti razliko med primarnimi in sekundarnimi materialnimi viri ter nas seznanili z osnovnimi tehnikami različnih politik preteklosti.

Pogoji za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih pogojev

(Izbrane) vsebine

• razmerje med individualnim in kolektivnim spominom skozi soočenje teoretskih izhodišč Maurica Halbwacha, Andreasa Huyssena in Aleide Assmann.
• Opredelitev spominske pokrajine in seznanitev s problemi opredelitve osnovnih pojmov (revizionizem, negacionizem…).
• Poskusno delo z informanti
• Primerjava političnih intervencij v zgodovinopisje od sredine 20. stoletja naprej in soočenje socialističnih/komunističnih ter revizionističnih in nagacionističnih načinov reinterpretacije prelomnih dogodkov evropske in slovenske/jugoslovanske preteklosti.
• analize slovenskega primera (pre)oblikovanja spominske pokrajine po 1991.

Literatura:

• Assmann, Aleida (2013) Das neue Unbehagen an der Erinnerungskultur. Eine Intervention, C.H.Beck Verlag, Muenchen;
• Pim de Boer; Duchaardt, Heinz; Kreis, Georg; Schmale, Wolfagng (izd.), (2012), Europaeische Erinnerungsorte (v treh delih), Oldenburg Verlag, Muenchen; 
• Clendinnen, Inga (1999), Reading the Holocaust, Cambridege Univeristy Press, Cambridge;
• LaCapra, Dominick (2001), Writing History, Writing Taruma, John Hopkins University Press, Baltimore;
• Halbwachs, Maurice (2001), Kolektivni spomin, SH Ljubljana;
• Huyssen, Andreas (2003), Present Pasts: Urban Palimpsests and the Politics of Memory, Stanford University Press, Stanford;
• Luthar, Breda Luthar, Oto(2003) “Kolonizacija Spomina. Politika in tekstualnost domobranskih spomenikov po letu 1991”, Zbornik Janka Pleterskega, ZRC SAZU, Ljubljana;
• Luthar, Oto (2014), “Preimenovanje in izključevanje kot sestavni del postkomunistične kultura spomina v Sloveniji«, Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2, 2014, Ljubljana; 

Način ocenjevanja:

Ocena predstavlja seštevek:

• dela na terenu, 
• udeležbe na ekskurzijah,
• sodelovanja na seminarjih in
• kvalitete dogovorjenega poglavja doktorske naloge.