Cilji in kompetence

Več kot desetletje in pol po zlomu socializma, smo v bivših socialističnih družbah priča procesom, ki tako pri akterjih, kakor tudi pri opazovalcih, pritegujejo veliko pozornosti in dobivajo različne interpretacije in ocene. V okviru tega predmeta bomo spomin na socializem obravnavali kot kulturno in diskurzivno prakso trdo povezano s sedanjostjo, ki omogoča zagovarjanje pozicij, strategij in moralnih vrednot v obdobju post-socialističnih transformacij, ki bistveno vplivajo tako na oblikovanje družbe in v javnosti prevladujočih diskurzov, kot tudi na osebno življenje in doživljanje družbenih vlog. Poudarek bo na individualnih izkušnjah, interpretacijah in naracijah spomina, ter njihovem odnosu do prevladujočih kolektivnih in »uradnih« interpretacij.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

Vsebina

Spomin na socializem kot kulturna in diskurzivna praksa: 

• zakaj raziskovanje spomina? 
• zakaj raziskovanje post-socializma? 
• terminološka vprašanja: post-socializem : post-komunizem, tranzicija : transformacija; 
• značilnosti pristopov post-socialističnim družbam; 
• oblike spominjanja na socializem: spletne strani, muzeji, narativi, književnost, filmi…. 

Nostalgija do socializma: med obrambo in obtožbo: 

• zgodovina nostalgije; 
• nostalgija kot družbeno relevanten pojem; 
• funkcije in akterji nostalgije po socializmu; 
• pojavne oblike nostalgije po socializmu; 
• nostalgija po socializmu in potrošništvo. 

Spomin na socializem na območjih nekdanje Jugoslavije: 

• značilnosti jugoslovanskega socializma in post-jugoslovanskega post-socializma; 
• spomin na socializem med nacionalnim in nad-nacionalnim; 
• dialog med »uradnim« spominom in privatnimi spomini. 

Jugonostalgija kot družbeni in kulturni fenomen: 

• funkcije in pojavne oblike jugonostalgije; 
• značilnosti jugonostalgičnega diskurza; 
• različne oblike jugonostalgije med bivšimi jugoslovanskimi narodi; 
• jugonostalgija in izseljenstvo. 

Spomin na socializem v umetnosti in drugih performančnih oblikah: 

• spomin na socializem in filmska umetnost; 
• spomin na socializem in književnost; 
• spomin na socializem in ostale umetnosti. 

Spomin na socializem in oblikovanje kolektivnih identitet: 

• spomin na socializem in delavski razred; 
• spomin na socializem in vojaki; 
• spomin na socializem in borci proti fašizmu; 
• spomin na socializem in ženske; 
• spomin na socializem in pripadniki manjšinskih skupnosti. 

Temeljna literatura in viri

• Boym, Svetlana. 2001. The Future of Nostalgia, New York: Basic Books.
• Hann, Chris M. ur. 2002. Postsocialism: Ideals, Ideologies and Practices in Eurasia, Routledge.
• Forrester, Sibelan, Zaborowska, Magdalena in Gapova, Elena ur. 2004. Over the Wall/After the Fall: Post-Communist Cultures Through an East-West Gaze, Indiana University Press.
• Berdahl, Daphne. 1999, Where the World Ended: Re-Unification and Identity in the German Borderland, Berkeley – Los Angeles – London: University of California Press.
• Stewart, Kathleen. 1988. Nostalgia – A Polemic, Cultural Anthropology, 3/3.
• Nostalgia, Balcanis, 12-16, letnik 5, pomlad-zima 2004.
• Yuniverzum, Časopis za kritiko znanosti, 2006.

Načini ocenjevanja

Pogoj za pristop k izpitu je aktivna prisotnost na seminarjih in kratka seminarska naloga (5-8 strani), v kateri študentka ali študent poda analizo – argumente podpre z ustrezno literaturo – nekega aspekta spomina na socializem. Študentka ali študent opravlja ustni izpit iz celotne snovi predmeta.

Ocenjevanje kompetenc: 

• S seminarsko nalogo študentka ali študent pokaže sposobnost usmeritve v posamezen dogodek, kompetence pri izboru relevantne literature, sposobnost analitičnega razmišljanja, spretnost argumentiranja in nivo uporabe pisne besede. 
• Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga je študentka ali študent pridobil na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja snovi.