OPIS PREDMETA

Zgodovina nasilja


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Kulturna zgodovina

Koda predmeta: 51

Letnik: brez letnika


Nosilka
Izr. prof. dr. Petra Svoljšak

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur 

Vrsta predmeta: splošno izbirni

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

Cilji in kompetence

Študentke in študentje se bodo seznanjali z različnimi vsebinskimi in notranjimi opredelitvami vojne, z vojnim pravom in sistematičnim kršenjem le-tega, sisteme okupacijskih politik, ki so izvajali sistematično nasilje nad civilnim prebivalstvom, tako na individualni kot kolektivni ravni. Ugotavljali bodo vlogo stereotipnih predstav kot enega temeljnih fenomenov kolektivnega spomina, ker je implementiran v zgodbah, ritualih in umetnosti, ter gibala nasilnega odnosa vojske/vojakov do nasprotnikov, predvsem civilistov, ker so vojne 20. stoletja spremenile svoje bistvo in so svoje nasilje prenesle iz bojevane na civilno sfero, pri čemer sta svetovni vojni 20. stoletja stopnjevali nasilje nad civilnim prebivalstvom do naslutenih razsežnosti.

 

Pogoji za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih pogojev.

 

Vsebina

V okviru predavanj, ekskurzij, obiskov muzejev in drugih oblik tematiziranja obravnavane teme se bodo študentke in študentje seznanili predvsem z nasiljem, ki so ga sprožile vojne minulega stoletja, ki velja tudi za stoletje svetovnih vojn, ker so ga te, poleg prelomnih odkritij in spoznanj najbolj zaznamovale. S svetovnima vojnama 20. stoletja, ne zanemarjajoč tudi druge »lokalne« vojne, je nasilje, predvsem nad civilnim prebivalstvom, postalo eno od temeljnih postulatov vojne, ki se je z bojnega stopnjevano obračalo proti civilnemu prebivalstvu in ga opredelilo kot svojega temeljnega nasprotnika. Zato moremo govoriti o množičnem nasilju nad civilnim prebivalstvom, ki se najprej pojavi v 1. svetovni vojni, stopnjuje v 2. svetovni vojni ter ne pojenja tudi v naslednjih vojnah 20. stoletja. Ne glede na to je človeštvo že preživelo eno stoletno vojno in da je začetek 17. stoletja zaznamovala Tridesetletna vojna, ki je popolnoma opustošila večji del Srednje Evrope, se z vojnim nasiljem, ki je spremljalo vojne preteklega stoletja ne more primerjati noben del znane preteklosti.

Ne glede na to bodo v uvodnem delu obravnavana tudi druga obdobja nasilja, v prvi vrsti tista, ki jih zaznamuje evropska kolonizacija Avstralije, Afrike in obeh Amerik.

Pri tem se bomo osredotočali na vprašanje skupinskega nasilja ene skupine proti drugi in s tem nasilje razumevali kot sestavni del družbene dinamike. V določenih primerih se bomo dotaknili tudi vprašanje odgovornosti oz. nasilja posameznika, pa naj gre za poveljnike ekspedicij do totalitarnih vodij sredine 20. stoletja.

Ob vsem povedanem bo osnovni poudarek vendarle namenjen prvi svetovni vojni, ki jo je mogoče razumeti kot naslednico Balkanskih vojn in kot razlog za Drugo svetovno vojno.

 

Literatura:

  • Chickering Roger and Förster Stig (ed.). 2007. The shadows of total war: Europe, East Asia, and the United States, 1919 – 1939. Washington: German historical institute ; Cambridge: Cambridge university press.
  • Fussell, Paul. 2013. Velika vojna in moderni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Higonnet Margaret Randolph (ur.). 1987 . Behind the Lines: Gender and the two World Wars. New Haven, London: Yale University Press.
  • Hobsbawm, Eric. 2004. Age of extremes: the short twentieth century: 1914-1991. London: Abacus.
  • Hobsbawm, Eric. 2009. Nations and nationalism since 1780: programme, myth, reality. Cambridge [etc.]: Cambridge University Press.
  • Hobsbawm, Eric. 2004. Zanimivi časi: moje doživetje 20. stoletja. Ljubljana: Sophia.
  • Horn, John, Kramer Allan. German atrocities, 1914: a history of denial. 2001. New Haven; London: Yale University Press.
  • Mazower, Mark. 2002. Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
  • Smith Helmut Walser, Booth William James./ edited by… [et al. ]The Holocaust and other genocides: history, representation, ethics. 2002. Nashville: Vanderbilt University Press. 
  • Svoljšak, Petra. 2003. Soča, sveta reka: italijanska zasedba slovenskega ozemlja (1915-1917). Ljubljana: Nova revija, 2003
  • Winter Jay. 1998. The Experience of World War I. London: Macmillan.

 

Načini ocenjevanja:

Študentka oz. študent opravlja ustni izpit iz celotne snovi predmeta namenjen ocenjevanju znanja, ki ga je pridobil na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja snovi.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Mediji, spomin in zgodovina ǀ

Izr. prof. dr. Petra Svoljšak,

ECTS: 6

Spomin in zgodovina ǀ

Red. prof. dr. Oto Luthar,

ECTS: 6

Spomin na socializem v jugovzhodni in centralni Evropi ǀ

Red. prof. dr. Tanja Petrović,

ECTS: 6

Spomin narodov v historični perspektivi ǀ

Red. prof. dr. Oto Luthar,

ECTS: 6

Zgodovina nasilja ǀ

Izr. prof. dr. Petra Svoljšak,

ECTS: 6

Zgodovina, identiteta in popularna kultura ǀ

Doc. dr. Ana Hofman,

ECTS: 6