OPIS PREDMETA
Spomin in zgodovina
Program:
Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)
Modul:Kulturna zgodovina
Koda predmeta: 50
Letnik: brez letnika
Nosilec
Red. prof. dr. Oto Luthar
ECTS: 6
Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur
Vrsta predmeta: splošni izbirni
Jezik: slovenščina, angleščina
Metode poučevanje: predavanja, seminarji, ekskurzija, terensko delo
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti pri tem predmetu ni posebnih pogojev. Vendar se priporoča predhodno poznavanje osnov teorij spomina in zgodovine, saj bo to olajšalo razumevanje obravnavanih tem in aktivno sodelovanje v diskusijah ter praktičnem delu. Študentke in študenti morajo biti pripravljeni na branje in analizo kompleksnih teoretskih besedil ter na sodelovanje pri terenskem delu in intervjujih.
Vsebina
Vsebina predmeta zajema razmerje med individualnim in kolektivnim spominom skozi soočenje teoretskih izhodišč Maurica Halbwacha, Andreasa Huyssena in Aleide Assmann. Vključuje opredelitev spominske pokrajine in seznanitev s problemi pri opredelitvi osnovnih pojmov, kot so revizionizem, negacionizem in drugi. Predmet vključuje tudi praktično delo z informanti ter primerjavo političnih intervencij v zgodovinopisje od sredine 20. stoletja naprej, pri čemer se soočajo socialistični / komunistični in revizionistični / negacionistični načini reinterpretacije prelomnih dogodkov evropske in slovenske / jugoslovanske preteklosti. Posebna pozornost bo namenjena analizi slovenskega primera (pre)oblikovanja spominske pokrajine po letu 1991.
Temeljna literatura in viri
- Assmann, Aleida (2013) Das neue Unbehagen an der Erinnerungskultur. Eine Intervention, C.H.Beck Verlag, Muenchen;
- Pim de Boer; Duchaardt, Heinz; Kreis, Georg; Schmale, Wolfagng (izd.), (2012), Europaeische Erinnerungsorte (v treh delih), Oldenburg Verlag, Muenchen;
- Clendinnen, Inga (1999), Reading the Holocaust, Cambridege Univeristy Press, Cambridge;
- LaCapra, Dominick (2001), Writing History, Writing Taruma, John Hopkins University Press, Baltimore;
- Halbwachs, Maurice (2001), Kolektivni spomin, SH Ljubljana;
- Huyssen, Andreas (2003), Present Pasts: Urban Palimpsests and the Politics of Memory, Stanford University Press, Stanford;
- Luthar, Breda Luthar, Oto(2003) “Kolonizacija Spomina. Politika in tekstualnost domobranskih spomenikov po letu 1991”, Zbornik Janka Pleterskega, ZRC SAZU, Ljubljana;
- Luthar, Oto (2014), “Preimenovanje in izključevanje kot sestavni del postkomunistične kultura spomina v Sloveniji«, Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2, 2014, Ljubljana.
Cilji in kompetence
Sklop predavanj in seminarjev bo usmerjen v razumevanje razmerja med spominom in zgodovino. Uvodni del bo posvečen spoznavanju treh generacij utemeljiteljev in zagovornikov spominskih študijev. Študentke in študenti bodo imeli možnost spoznati razloge, okoliščine in tehnike (pre)oblikovanja individualnega in kolektivnega spomina, z jasnim poudarkom na razlikah med njima. Ob spoznavanju različnih dimenzij in tipov spominske pokrajine bodo na podlagi svojih tem spoznavali prednosti in slabosti strukturiranih ali zaprtih narativnih ter odprtih in kombiniranih intervjujev. Poleg tega se bodo na podlagi konkretnih primerov in ekskurzij naučili brati in analizirati govorico različnih tipov spominske pokrajine srednje in jugovzhodne Evrope. Pri izvedbi programa predmeta bodo sodelovali tudi tuju predavatelji in predavateljice, ki so strokovnjaki in strokovnjakinje za spominsko pokrajino prve svetovne vojne v zahodni Srbiji, koncentracijska taborišča (Mauthausen, Hartheim) in Spomeniški park v predmestju Budimpešte. Pomagali nam bodo razumeti razliko med primarnimi in sekundarnimi materialnimi viri ter nas seznanili z osnovnimi tehnikami različnih politik preteklosti.
Predvideni študijski rezultati
Slušatelji in slušateljice bodo znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabili za izdelavo znanstvenega prispevka, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka. Pri tem bodo razvili sposobnost kritične analize in interpretacije procesov kolektivnega spomina v historični perspektivi ter veščine akademskega pisanja, kar bo prispevalo k njihovemu znanstvenemu in strokovnemu razvoju.
Metode poučevanja in učenja
Oblike dela:
- frontalna oblika poučevanja,
- delo v manjših skupinah oz. v dvojicah,
- samostojno delo študentov,
- e-izobraževanje.
Metode (načini) dela:
- razlaga,
- razgovor/ diskusija/debata,
- delo z besedilom,
- proučevanje primera.
Načini ocenjevanja
- Daljši pisni izdelki (80 %),
- končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (20 %).