Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PON, 4. 3. 24 | 17.00 | Sejna soba ZRC, Novi trg 2, 1. nadstropje | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
V luči prepletajočih se okoljskih in družbenih kriz je potrebno prevprašati ustaljene koncepte, kot so blaginja, kakovost življenja, razvoj, rast, BDP, kapitalizem itd. Odrast skozi prevpraševanje teh konceptov odpira prostor za razpavo in razmislek o drugačnih možnih poteh. Trajnostno odrast lahko definiramo na več načinov, vendar pa je najbolj uporabljena definicija naslednja: ‘Trajnostna odrast se opredeljuje kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki poveča blagostanje človeka in izboljša ekološke pogoje ter enakost na planetu. Poziva k prihodnosti, v kateri družbe živijo v okviru okoljskih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi resursi v okviru novih oblik demokratičnih institucij. Odrast izziva mesto BDP kot osrednjega in prevladujočega političnega cilja, obenem pa predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarskega sistema, ki bo pustilo več prostora za sodelovanje med ljudmi in za ekosisteme.’ Research°rowth, http://www.degrowth.org/definition-2 (20. avgust 2015).
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
Lidija Živčič je strokovna vodja in raziskovalka pri Društvu za sonaravni razvoj Focus. Na modulu Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja izvaja predmet Alternativni pristopi za zeleni prehod.
TOR, 5. 3. 24 | 17.00 | Sejna soba Filozofskega inštituta ZRC, Novi trg 2, 3. nadstropje | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
Gregor Strle je znanstveni sodelavec na Fakulteti za elektrotehniko (UL) in na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter pridruženi član Oddelka za filozofijo in kognitivno znanost Univerze v Lundu, Švedska. Na modulu Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja izvaja predmet Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca.
SRE, 6. 3. 24 | 17.00 | Dvorana štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
Tomaž Mastnak je upokojeni znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, sociolog, politični filozof in publicist. Na modulu Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja izvaja predmet Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritiki.
ČET, 7. 3. 24 | 17.00 | Sejna soba ZRC, Novi trg 2, 1. nadstropje | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Zgodovinske anatomske ilustracije so bile nekoč pomembno znanstveno in izobraževalno gradivo, ki so skozi zgodovinski tok postale tudi priznane umetniške mojstrovine in kulturna dediščina. S tem pa so postale tudi potencialni objekti, ki si jih jemlje za predmet raziskovanja vizualna epistemologija. Vizualna epistemologija je nova interdisciplinarna metodologija, ki izhaja iz koncepta »epistemične slike« ter »vizualnega mišljenja«. (Klinke, 2014) V uvodnem predavanju bomo tako orisali pristop vizualne epistemologije na primeru evropskih zgodovinskih anatomskih ilustracij, kar nam bo omogočilo artikulacijo koncepta anatomskega vizualnega epistema (ave), ter mapiranje morebitnih epistemološko-vizualnih prelomov v zgodovinskem razvoju anatomske podobe človeškega telesa.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024-2025 Podiplomske šole ZRC SAZU.
Magdalena Germek je asistentka z doktoratom na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Pri modulu Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja izvaja predmet Vizualna epistemologija.
PET, 8. 3. 24 | 17.00 | Sejna soba ZRC, Novi trg 2, 1. nadstropje | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Vzpon novih »institucionalizmov« odpira nekatera nova in še neodgovorjena vprašanja. Ali naj teorijo družbe oz. »socialno ontologijo« res razumemo in prakticiramo kot »ontologijo optimizacije«? Takšna opredelitev namreč terja od teorije družbe, da se podvrže načelom racionalnosti in optimalnosti, ter postane skupek zbiranja zgodovinskih in empiričnih dejstev za namene modeliranja vedênja posameznika ali skupine v skladu z vnaprej določenim nizom pravil (J. Searle). Ali lahko mislimo pojem institucije tudi v okviru drugih načel? V naslovnem predavanju predmeta »Kritična teorija institucij« bomo prikazali pojem institucije kot miselno konstrukcijo in jo skušali razumeti kot abstraktno-objektivno pojavno obliko, ki ima svojo lastno eksistenco, tako subjektivno kot objektivno.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Uroš Kranjc je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in koordinator modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja. Na modulu izvaja predmet Kritična teorija institucij.
Predavanja so javna, vabljeni!
***
Photo by Google DeepMind on Unsplash