Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

Evropa, kibersvet in drugi:

• matrice estetskega in političnega (Jacques Rancière);
• sprektralizacija Evrope (Jacques Derrida, Marx, Paolo Virno);
• seksualna razlika (Jacques Lacan, Joan Copjec, Judith Butler, Aihwa Ong).

Estetika kibersveta in učinki derealizacije:

• globalno – multikulturno – duhovno (Alain Badiou, Walter Mignolo);
• produkcija življenja, produkcija smrti (Giorgio Agamben, Achille Mbembe);
• umetno življenje (Peter Weibel, Sarah Franklin);
• terminalno pozicioniranje (Sarah Kember, Paul Virilio);

Agamben in antropološki stroj:

• otopelost in dolgčas (Rosi Braidotti, Giorgio Agamben, Heidegger, Slavoj Žižek);
• zunaj biti (Sartre, Deleuze, Badiou).

Temeljni literatura in viri:

• Agamben, Giorgio. 2004. The Open: Man and Animal, Stanford: University Press.
• Biotehnologija, filozofija in spol: zbornik, Ljubljana: Maska, 2002.
• Baudrillard, Jean. 1999. Simulaker in simulacija, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.
• Debord, Guy. 1999. Družba spektakla, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.
• Gržinić, Marina. 2005. O repolitizaciji umetnosti skozi kontaminacijo, Filozofski vestnik, XXVI/3. Ljubljana.
• Haraway, Donna J. 1999. Opice, kiborgi in ženske, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.
• Rancière, Jacques. 2005. Nevedni učitelj: Pet lekcij o intelektualni emancipaciji, Ljubljana: Zavod EN-KNAP.
• Stelarc: zbornik, Ljubljana: Maska, MKC: Maribor, 2002.
• Šumič-Riha, Jelica. 2005. Transmisija in arheologija neuspehov, spremna študija k Jean Claude Milner, Jasno delo: Lacan, znanost, filozofija, Ljubljana: Založba ZRC.
• Virilio, Paul. 1996. Hitrost osvoboditve, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.
• Virno, Paolo. 2003. Slovnica mnoštva: k analizi oblik sodobnega življenja, Ljubljana: Krtina.
• Žižek, Slavoj. 2006. The Parallax View, Boston: MIT Press.

Cilji in kompetence:

Gre za raziskovalni pristop k zadevam estetike, filozofije, politike in kulture v povezavi s teorijami o virtualnem, z novimi tehnologijami in medijskimi realnostmi.
V predavanjih se bomo tudi ukvarjali s teoretičnim in filozofsko-političnim premišljevanjem o novomedijskih in sodobnoumetniških pogojih konstitucije postmodernega subjekta ter o implikacijah, ki jih ima takšna konstitucija za umetnost, kulturo, teorijo, politiko in praktično, aktivistično ravnanje.

Pri orisani problematiki gre za meje in tudi za to, da se vprašamo, ali lahko zares nedolžno bivamo znotraj različnih režimov umetnosti, tehnologije in podatkovnih zbirk – in kako naj si potemtakem utremo pot do morebitne relevantne reartikulacije filozofije in teorije. Pri tem gre za združevanje filozofije in estetske teorije ter fikcije, zgodovine in raziskovanje političnega, ki danes z zavzetostjo za resno preučevanje demokracije in (nacionalnih) politik vstopa na področje sodobne umetnosti, znanosti in tehnologije. Rezultat je vzpostavitev skrajno protislovne matrice reprezentacijskih politik, branj in pisanj, ki jih je mogoče pojmovati kot umetnost, kot znanost, kot zgodovino, kot filozofijo, kot poučenost in nepoučenost.

V predavanjih se bomo lotili tudi vprašanj, ki se nanašajo na sumljive, implicirane in zaskrbljene zgodbe, interpretacije, artikulacije, konstrukcije, fantazme ter implikacije diskurzov, instrumentov in sredstev tistega, kar se danes kaže kot konstitutivna prvina (globalnega) sistema umetnosti, kulture, teorije in filozofije.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 80 %
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 20 %.