OPIS PREDMETA

Ideologija in filozofija


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura

Koda predmeta: 84

Letnik: brez letnika


Nosilec
Izr. prof. dr. Jan Völker

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošni izbirni

Jezik: slovenščina, angleščina

Metode poučevanje: predavanja, seminarji

Cilji in kompetence

Ideologja je eden klasičnih problemov politične teorije, ni pa še postala filozofski pojem v pravem pomenu, četudi je vsepričujoča vsakič, ko se filozofija sooča bodisi s politiko bodisi s fenomenološko realnostjo. Ideologija je pojem, katerega mesto in status sta še negotova prav zaradi težav  njegovega zapopadenja.  Cilj teh predavanj je na novo premisliti ideologijo v razmerju do filozofije in preučiti veljavnost ideologije kot filozofskega pojma, ki določa strukturni moment v dejanskosti mišljenja.

Izvor te problematike je mogoče odkriti pri mladem Marxu, kjer se ideologija navezuje na materialni razvoj družbe, ki vodi v proizvajanje sprevrnjenih predstav. Ideologija torej zaobjema sprevrnjene predstave, katerih porajanja ne povzroča sam razvoj družbe, pojasnjen zgolj v materialnih in ekonomskih terminih. Filozofija je zato za mladega Marxa ena ključnih tarč kritike novega kritičnega materializma. Toda že za mladega Marxa je kritika ideologija bolj zapletena: materialna dejstva, ki naj bi jih kritika ideologije uporabila, niso zgolj drugačna dejstva, pač pa imajo tudi drugačno strukturo od strukture dane realnosti.  Zato je prvi korak kritike ideologije poseg v diskurz o dani realnosti oziroma  vprašanje “kaj je?” Ta težava zaznamuje vsa ključna razmerja, ki strukturirajo okvir ideologije: pojme znanosti, države, subjekta in filozofije, in obenem zahteva njihov ponovni premislek glede na posledice razcepa, ki ga povzroča ideologija.

Cilj teh predavanj je analizirati razmerje med filozofijo in ideologijo v vseh njegovih implikacijah in posledicah. Sledili bomo zgodovinski liniji debate o ideologiji in jo navezali na psihoanalitično restrukturiranje subjekta,  kolikor je le-to vključeno v vprašanje o resnici v diskurzu o ideologiji. Na koncu bomo poskušali pojasniti rabo pojma ideologije v kontekstu sodobnega enačenja diskurzov v demokratskem redu.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

  • Marxovsko polje
  • Ideologija in iluzija
  • Kritika in metoda
  • Fetišizem
  • Materializem razmerij
  • Ideološki aparati države
  • Frankfurtska šola
  • Psihoanalitično polje
  • Imaginarne scene
  • Znanost in resnica
  • Encore
  • Realnost idealizma
  • Logika bistva
  • Država
  • Transcendentalna premestitev
  • Demokracija in kapitalizem
  • Obče ekvivalence
  • Demokracija in država
  • Odsotnost ideologije, prisotnost ideologije
  • Pomen resnice

 

Temeljna literature in viri

  • Theodor W. Adorno / Max Horkheimer 2002: Dialektika razsvetljenstva, prevedli Seta Knop, Mojca Kranjc, Rado Riha, Ljubljana: Studia Humanitatis.
  • Louis Althusser 2011: Lenin and Philosophy and Other Essays, New York, NY: Monthly Review Press.
  • Louis Althusser 2000: “Ideologija in ideološki aparati države”, v: Izbrani spisi, prevedla Zoja Skušek, Ljubljana: Založba */cf.
  • Louis Althusser 2016: Reading Capital: The Complete Edition, London / New York: Verso.
  • Alain Badiou, Francois Balmès 1976: De l’idéologie, Paris: Maspero.
  • Alain Badiou 2005: Being and Event, London / New York, NY: Continuum.
  • Alain Badiou 2006: Pogoji, prevedla Samo Tomšič in Ana Žerjav, Ljubljana, Založba ZRC.
  • Alain Badiou 2009: Logics of Worlds, Being and Event 2, London / New York, NY: Continuum.
  • Alain Badiou 2011, “The Democratic Emblem”, in: Agamben et al., Democracy in What State? New York, NY: Columbia University Press.
  • Etienne Balibar 2002: Marxova filozofija, prevedel Peter Klepec, Ljubljana: Krtina.
  • Jürgen Habermas 1971: “Technology and Science as ‘Ideology’,” in: Jürgen Habermas: Towards a Rational Society. Student Protest, Science, and Politics, London: Heinemann.
  • G.W.F. Hegel 2013: Oris filozofije pravice, prevedel Zdravko Kobe, Ljubljana: Krtina.
  • G.W.F. Hegel 2001: Znanost logike 1., prevedel Zdravko Kobe, Ljubljana: DTP.
  • G.W.F. Hegel 1994: Znanost logike II., prevedel Zdravko Kobe, Ljubljana: DTP.
  • Immanuel Kant 2001-2012: Kritika čistega uma, prevedel Zdravko Kobe: Kritika čistega uma 1/4: Problemi 1-2/2001, letnik XXXIX, str. 4-170; Kritika čistega uma 2/4: Problemi 1-2/2007, letnik XLV, str. 5-114: Kritika čistega uma 3/4:  Problemi 7-8/2011, letnik XLIX, str. 5-260; Kritika čistega uma 4/4: Problemi, št. 9-10/2012, letnik L, str. 5-99.
  • Jacques Lacan 1985: Še. Seminar, knjiga XX., prevedli Slavoj Žižek et al., Ljubljana: DTP.
  • Jacques Lacan 2007: Ecrits: The First Complete Edition in English, New York, NY / London: Norton. (Delno: 1994, Spisi, prevedli Tomaž Erzar et al., Ljubljana: DTP).
  • Octave Mannoni 1969: Clefs pour l’Imaginaire ou L’Autre Scène, Paris: Seuil.
  • Herbert Marcuse 2007: One-Dimensional Man. Studies in the ideology of advanced industrial society, London / New York, NY: Routledge.
  • Karl Marx 1979: Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela (MEID), I. in II. zv., Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • Karl Marx 1985: Kritika politične ekonomije, prevedli Božidar Debenjak, Valentin Kalan, Tomaž Mastnak, Jelica Šumič–Riha, Rado Riha, Primož Simoniti, Peter Wieser, METI I./8, Ljubljana: Delavska enotnost; (1989), H kritiki politične ekonomije. 1858–1861, prevedli Igor Kramberger, Tomaž Mastnak, Rado Riha, METI I./9, Ljubljana: Delavska enotnost.
  • Karl Marx 2012: Kapital: kritika politične ekonomije, prevedla Mojca Dobnikar, 3. izdaja, Ljubljana: Sophia.
  • Slavoj Žižek 1989: The Sublime Object of Ideology. London / New York, NY: Verso.
  • Slavoj Žižek 1993: Tarrying with the Negative. Kant, Hegel, and the Critique of Ideology, Duke University Press.
  • Alenka Zupančič 2004: Poetika. Druga knjiga, Ljubljana: DTP.

 

Načini ocenjevanja in obveznosti študentk in študentov

Pogoj za pristop k izpitu je aktivna prisotnost na seminarjih in predavanjih in kratka seminarska naloga (8-12 strani), ki vsebuje podprto in argumentirano analizo, naslanjajoč se na ustrezno literaturo, kakega fenomena povezanega z obravnavano problematiko. Študentje in študentke opravljajo ustni izpit iz celotne snovi predmeta.

 

Ocenjevanje kompetenc:

  • S seminarsko nalogo študentke in študentje pokažejo sposobnost analitičnega razumevanja posameznih družbenih fenomenov, kompetence pri izboru literature, sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja, spretnost argumentiranja in razumevanja temeljnih filozofskih konceptov, nivo uporabe pisne besede.
  • Ustni izpit je namenjen ocenjevanju pridobljenega znanja, ki ga je študentka ali študent pridobil na predavanjih, pri branju in analiziranju obvezne in dodatne literature ter sposobnosti razumevanja in podajanja obravnavane snovi.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Filozofija in psihoanaliza ǀ

Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha,

Red. prof. dr. Rado Riha,

ECTS: 6

Filozofija in znanstvena revolucija ǀ

Izr. prof. dr. Matjaž Vesel,

ECTS: 6

Ideologija in filozofija ǀ

Izr. prof. dr. Jan Völker,

ECTS: 6

Kritična estetika in umetnost 20. stoletja ǀ

Red. prof. dr. Aleš Erjavec,

ECTS: 6

Nemški idealizem in njegovi nasledki ǀ

Izr. prof. dr. Frank Ruda,

ECTS: 6

Oblikovanje pojmov ǀ

Doc. dr. Aleš Bunta,

Doc. dr. Tadej Troha,

ECTS: 6

Psihoanaliza in družbena vez ǀ

Red. prof. dr. Alenka Zupančič Žerdin,

Izr. prof. dr. Peter Klepec,

ECTS: 6

Sodobna filozofija in moderna literatura ǀ

Doc. dr. Rok Benčin,

ECTS: 6

Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij ǀ

Red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler,

ECTS: 6