Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

1. Nemški idealizem in metafizika:

• Kaj je metafizika?
• Kritična in pokritična metafizika
• Bit in nič
• Bistvo in pojav
• Kaj je koncept?

2. Nemški Idealizem in politika:

• Pojmovanja subjektivnosti in njihove politične implikacije
• Dogodek in konstitucija subjekta
• Dogodek in filozofija
• Klasifikacije subjektov / filozofij

3. Nemški Idealizem in znanost:

• Kaj je znanost?
• Ontologija in formalizacija
• Kategorija nemožnega
• Ontologija in matematika

4. Nemški Idealizem in ljubezen

• Misliti drugega
• Filozofija, Bog in religija
• Filozofija in krščanstvo
• Nemški idealizem in etično mišljenje

5. Nemški Idealizem in umetnost:

• Kaj je estetika?
• Kaj je čutni pojav ideje?
• Umetnost in subjektivnost

6. Aktualnost nemškega idealizma

• Kant danes?
• Fichte danes?
• Schelling danes?
• Hegel danes?

Temeljni literatura in viri:

• Johan Gottlieb Fichte, Introductions to the Wissenschaftslehre and Other Writings (1797-1800), Cambridge: Hackett Publishing 1994.
• Johan Gottlieb Fichte, The Science of Knowledge, Cambridge: Cambridge University Press 1982.
• G.W.F. Hegel, Phenomenology of Spirit, Oxford: Oxford University Press 1977.
• G.W.F. Hegel, Science of Logic, New York: Humanity Books 1969.
• G.W.F. Hegel, Outlines of the Philosophy of Right, Oxford: Oxford University Press 2008.
• G.W.F. Hegel, Lectures on Fine Art, Vol. I-III, Oxford: Oxford University Press 1998-2015.
• Immanuel Kant, Critique of Pure Reason, Cambridge : Cambridge University Press 1999.
• Immanuel Kant, Critique of Practical Reason, Cambridge: Cambridge University Press 2001.
• Immanuel Kant, Critique of the Power of Judgment, Cambridge: Cambridge University Press 2001.
• Immanuel Kant, Political Writings, Cambridge: Cambridge University Press 1991.
• F.W.J. Schelling, Philosophical Investigation into the Essence of Human Freedom, New York: Suny Press 2007.
• F.W.F. Schelling, The Philosophy of Art, Minneapolis: University of Minnesota Press 1989.
• F.W.J. Schelling, Ages of the World, New York: Suny Press 2000.

Dodatna literatura:

• Alain Badiou, Theory of the Subject, London / New York: Verso 2009.
• Rebecca Comay, Mourning Sickness: Hegel and the French Revolution, Stanford: Stanford University Press 2011.
• Eckart Förster, The Twenty-Five Years of Philosophy: A Systematic Reconstruction, Harvard: Harvard University Press 2012.
• Dieter Henrich, Between Kant and Hegel: Lectures on German Idealism, Harvard: Harvard University Press 2008.
• Jean Hyppolite, Logic and Existence, New York: State University of New York Press 1997.
• Jacques Lacan, “Kant with Sade”, in: Ecrit. The First Complete Edition in English, ed. by Bruce Fink, New York / London: W.W. Norton & Company 2006,, pp. 645-670.
• Jean-Luc Nancy, Hegel. The Restlessness of the Negative, Minneapolis: University of Minnesota Press 2002.
• Robert B. Pippin, Hegel’s Idealism: The Satisfaction of Self-Consciousness, Cambridge: Cambridge University Press 1989.
• Slavoj Žižek, Less Than Nothing: Hegel and the Shadow of Dialectical Materialism, London / New York: Verso 2013.
• Alenka Zupančič, Ethics of the Real: Kant and Lacan, London / New York: Verso 2000.

Cilji in kompetence:

Sklop predavanj in seminarjev bo posvečen spoznavanju in razumevanju pomena nemškega idealizma tako za zgodovino filozofije in njen nadaljnji razvoj kot tudi za razumevanje razmerja filozofije do znanosti, umetnosti, politike in ljubezni. Študentke in študenti bodo v okviru tega predmeta spoznali, kako je zasnova prve resnične metafizike (Kant) presegla ne le dotedanjo dogmatično metafiziko, marveč tudi revolucionirala mišljenje kot tako.

Predmet ima tri cilje:

1. pojasniti novost kantovske kopernikanske revolucije v filozofiji in reštive, ki jih prinaša za probleme tradicionalne dogmatične metafizike;
2. pojasniti pomen revolucije v mišljenju, ki jo prinaša kantovske kopernikanske revolucije v filozofiji; pojasniti implikacije in nasledke te revolucije ne le v filozofiji, pač pa tudi v razumevanju politike, umetnosti, ljubezni in znanosti;
3. obravnavati naš čas iz perspektive Kantove, Heglove, Fichtejeve in Schellingove filozofije. Predavanja bodo pri tem izhajala iz francoske revolucije kot ključnega političnega dogokda v času nemškega idealizma in ga navezali na zgodovino spodletelih revolucij in njihovih posledic v 20. stoletju.

Predavanja in seminarji v okviru tega predmeta bodo omogočila študentom in študentkam razumeti, kako je mogoče, opirajoč se na filozofijo Kanta, Schellinga, Fichteja in Hegla, misliti politične in umetniške pogoje današnje družbene situacije. Namen tega predmeta je pokazati, kako ima lahko neki specifičen trenutek v zgodovini filozofije daljnosežne posledice za ustvarjanje pogojev možnosti in nadaljnji razvoj mišljenja kot takega.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 80 %,
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 20 %.