OPIS PREDMETA
Filozofija in psihoanaliza
Program:
Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)
Modul:Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura
Koda predmeta: 22
Letnik: Brez letnika
Nosilca:
Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha
Red. prof. dr. Rado Riha
ECTS: 6
Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur
Vrsta predmeta: splošno izbirni
Jeziki: slovenščina
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Ni posebnih pogojev.
Vsebina:
Ontologija in psihoanaliza:
- bit, relnost, realno;
- bit, manko, simbolno;
- realno, dozdevek;
- bit in želja.
Subjektivacija v psihoanalizi in filozofiji:
- subjekt in Drugi;
- subjekt in dogodek;
- subjekt in resnica;
- želja in volja;
- subjekt in spolna razlika.
Filozofija, psihoanaliza, znanost:
- vednost in resnica;
- vprašanje demonstracije v filozofiji, znanosti, psihoanalizi;
- različne teorizacije univerzalnega;
- matematika v filozofiji in psihzoanalizi.
Etika in zakon:
- Kantov moralni zakon in etika želje;
- zakon in transgresija;
- psihoanalitična subverzija filozofske etike;
- etika in neskončno;
- etika med željo in gonom.
Mutacije sodobne etike:
- vrnitev h Kantu;
- etika univerzalnega, etika partikularnega;
- mesto telesa v etiki;
- končnost, neskončno.
Temeljni literatura in viri:
- Agamben, G. 2005. Kar ostaja od Auschwitza. Ljubljana: Založba ZRC.
- Badiou, A. 2004. Manifest za filozofijo. Ljubljana: Založba ZRC.
- Badiou, A. 2006. Pogoji. Ljubljana: Založba ZRC.
- Deleuze, G. 1998. Logika smisla. Ljubljana: Krtina.
- Deleuze, G. 1968. Différence et Répétition. Pariz: PUF.
- Deleuze, G. in F. Guattari. 1999. Kaj je filozofija. Ljubljana: Študentska založba.
- Foucault, M. 1998. Zgodovina seksualnosti. Ljubljana: Založba ŠKUC.
- Foucault, M. 2001. Arheologija vednosti. Ljubljana: SH.
- Freud, S. 2001. Nelagodje v kulturi. Ljubljana: Gyrus.
- Heidegger, M. Bit in čas. SM.
- Kant, I. 2006. Utemeljitev metafizike nravi. Ljubljana: Založba ZRC.
- Lacan, J. 1980. Seminar XI, Štirje temeljni koncepti psihoanalize. CZ.
- Lacan, J. 1988. Seminar VII, Etika psihoanalize. CZ.
- Lyotard, J.-F. 2002. Navzkrižje. Ljubljana: Založba ZRC.
- Lyotard, J.-F. 1974. Economie libidinale. Pariz: Minuit.
- Milner, J.-C. 2005. Jasno delo. Ljubljana: Založba ZRC.
- Milner, J.-C. 2003. Strukturalizem. Ljubljana: Krt.
- Ranciere, J. 2005. Nerazumevanje. Ljubljana: Založba ZRC.
Cilji in kompetence:
Nastanek psihoanalize je pomenil revolucijo v mišljenju, etiki, odnosu do religije, politike, znanosti. Predmet bo pokazal, da je pomenilo srečanje s Freudovo in nato Lacanovo psihoanalizo za večino sodobnih tokov v filozofiji priložnost za lastno prenovo in kritični premislek lastne zgodovine. V okviru tega predmeta bomo pokazali, da je bilo za filozofijo srečanje s psihoanalizo produktivno tudi zato, ker jo je prisililo, da najde svoje mesto in svoj predmet v razmerju do drugih, njej tujih in zunanjih miselnih praks. V predavanjih bomo analizirali, kako se je sodobna filozofija od frankfurtske šole naprej, zlasti pa sodobne francoske filozofije soočala z nalogo, da na novo premisli problematiko subjekta, mišljenja ali norme človeškega v luči Freudovega odkritja nezavednega. Slušateljice in slušatelji predmeta se bodo seznanili s tem, kako se je filozofija morala soočiti s problemom ponovnega premisleka lastnih temeljnih konceptov: resnice, subjekta, biti, govorice itn., ki si jih je psihoanaliza sposodila od filozofije, a hkrati že temeljito predelala. Predavanja bodo pokazala, kako je psihoanaliza s svojimi koncepti ali predelavami filozofskih konceptov filozofiji omogočila, da na novo premisli pojem univerzalnega v znanosti, etiki in politiki. Slušateljice in slušatelji bodo lahko na podlagi teh predavanj sami analizirali probleme, ki jih porajajo sodobna depolitizacija in spremljajoča jo krepitev politične moči religioznih gibanj. Slušateljice in slušatelji bodo lahko v sodobnih pojavih kulturnega in komunitarnega izključevanja videli pričevanje o izgubi pomena skupnega ter na podlagi psihoanalitičnega pojma identifikacije analizirali različne identitetne politike izključevanja, odklonilnega odnosa do tujca in drugačnega. Spremljanje predavanj v okviru tega predmeta bo omogočilo tudi razumevanje vedno bolj prisotnega sklicevanja na etiko kot poslednjega razsodnika, naj gre za medčloveške konflikte, varovanje okolja, človekovih pravic ali pa za razsojanje o napredku znanosti.
Predvideni študijski rezultati:
Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.
Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela:
- Frontalna oblika poučevanja
- Samostojno delo študentov
- e-izobraževanje
Metode (načini) dela:
- Razlaga
- Razgovor/ diskusija/debata
- Delo z besedilom
Načini ocenjevanja:
- Daljši pisni izdelki 80 %
- Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 20 %