Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporočljivo je vsaj pasivno znanje nemškega, angleškega in italijanskega jezika.

Vsebina

1. Pravni status mest in drugih naselij

2. Mestni teritoriji, podeželje in ceste:

• primerjalni študij po območjih: severna Italija, Istra, Norik, Zgornja in Spodnja Panonija, Dalmacija.

3. Topografija mest – primerjalni študij:

• urbanistične zasnove;
• upravna središča;
• javne in reprezentančne zgradbe;
• obrambna arhitektura;
• svetišča;
• gospodarski deli;
• bivalna arhitektura;
• oskrba z vodo in ostala infrastruktura.

4. Razvoj mest:

• od 1. st. do časa severske dinastije;
• pozna rimska doba;
• propad mest.

Temeljni literatura in viri

• Bosio, L. 1991. Le strade romane della Venetia e dell’Histria. Padova.
• Donev, D. 2020. The Busy Periphery: Urban Systems of the Balkan and Danube Provinces (2nd – 3rd c. AD), Archaeopress Roman Archaeology 61.
• Gaspari, A. 2016. Voda v rimski Emoni / Water in Roman Emona, Ljubljana.
• Gros, P. 2001. L’architecture romaine: du début du IIIe siècle av. J.-C. à la fin du Haut-Empire. Paris.
• Die römische Stadt im 2. Jahrhundert n. Chr. – Xantener Berichte 2, Köln 1992.
• Die Stadt in Oberitalien und in den nordwestlichen Provinzen des Römischen Reiches. Kölner Forschungen 4, Mainz a. R. 1991.
• Fentress, E. ur. 2000. Romanization and the city. Creation, transformatons, and failures. Journal of Roman Archaeology, Supp. Ser. 38, Portsmouth.
• Horvat, J. in A. Dolenc Vičič 2010, Arheološka najdišča Ptuja. Rabelčja vas, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 20, Ljubljana 2010.
• Horvat, J., I. Lazar, A. Gaspari ur. 2020. Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Minor Roman settlements in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 40, Ljubljana.
• Horvat, J., B. Mušič, A. Dolenc Vičič, A. Ragolič 2020. Arheološka najdišča Ptuja. Panorama, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 41, Ljubljana.
• La città nell’Italia settentrionale in età romana. Collection de l’École française de Rome 130, Trieste – Roma 1990.
• Lovenjak, M. 1998. Inscriptiones Latinae Sloveniae 1: Neviodunum. Situla 37, Ljubljana.
• Starac, A. 1999-2000. Rimsko vladanje u Histriji i Liburniji, 1. Histrija, 2. Liburnija. – Katalozi i monografije, Arheološki muzej Istre 10, Pula.
• Šašel Kos, M. 1997. The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia (Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije). Situla 35, Ljubljana.
• Šašel Kos, M. in P. Scherrer ur. 2002-2004. The autonomous towns of Noricum and Pannonia: Noricum, Pannonia I, Pannonia II. Situla 40-42, Ljubljana.
• Zaccaria, C. 1992. Regio X, Venetia et Histria, Tergeste – Ager Tergestinus et Tergesti adtributus. V: Supplementa italica, Nuova serie 10, Roma: 139-283.

Cilji in kompetence

Poselitveni sistem rimskih provinc v srednji Evropi je temeljil na treh stebrih: avtonomnih mestih (municipiji ali kolonije), vikusih (manjša centralna naselja) in vilah rustikah (posestva). Mesta – in vikusi v omejenem obsegu – so nosilci centralnih funkcij na administrativnem, gospodarskem, socialnem in religioznem področju. Mesta so imela ogromen vpliv na način življenja in na procese romanizacije, pri čemer je zelo vidno vlogo igrala arhitektura. V arhitekturi in v vpeljavi novih gradbenih tehnik se še posebej vidi veliki prelom s starim prazgodovinskim svetom. Razvoj rimske arhitekture je dinamičen proces, v katerem se nekatere regionalne oblike opuščajo in nastajajo nove. Čeprav srečamo veliko bogastvo variant, se vedno znova pojavljajo osnovni vzorci. Nekateri tipi stavb so vezani na določeno funkcijo in razširjeni po vsem imperiju, npr. forum z baziliko in tabernami, svetišča, teatri, amfiteatri, stadioni, terme, bivalne stavbe v mestih in deloma na podeželju, infrastruktura in obrambna arhitektura.

Cilj predmeta je poglobljeno seznanjanje s posebnostmi razvoja rimskih mest na območju srednje Evrope in Balkana ter preko tega s posebnimi vprašanji poselitve, urbanizacije, arhitekture, uprave, gospodarstva in religije.

Predvideni študijski rezultati

Predvideni študijski rezultati je samostojna pisna naloga v obliki znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razgovor/ diskusija/debata
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja

• Daljši pisni izdelek (70 %),
• javni nastop ali predstavitev (20 %),
• končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (10 %).

Reference nosilke

• Bernardini, F., Horvat, J., Vinci, G. 2023, San Rocco/Koromačnik military camps (2nd–1st centuries BC). V/In: Horvat, J., Bernardini, F., Belak, M. (ur./eds.), The Roman conquest beyond Aquileia: (II−I centuries BC), Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 45, 21–48.
• Grahek, L., Horvat, J. 2022, Rimsko grobišče Marof na Igu / The Roman cemetery in Marof at Ig (Slovenia), Arheološki vestnik 73, 199–280.
• Bernardini, F., Horvat, J., Vinci, G., Berden, T., Lavrenčič, L., Liccioli, L., Lubritto, C. 2021, Grociana piccola: a rare example of Republican military fortifications in Italy. Journal of Roman archaeology 34, issue 2, 695-712.
• Žerjal, T., Horvat, J., Janežič, M. 2021, Ceramic contexts from the territory of present-day Slovenia. V/In: Visentini, P. et al. (ur./eds.), L’ archeologia di un territorio attraverso la ceramica: abitati, produzioni, scambi e commerci nel Friuli romano, Udine, 123–145.
• Žerjal, T., Horvat, J., Istenič, J. 2021, Pottery and other productions in the eastern hinterland of Caput Adriae. V/In: Rigato, D., Mongardi, M., Vitelli Casella, M. (ur./eds.). Produzioni artiglianali in area adriatica : manufatti, ateliers e attori (III sec. a.C.-V sec. d.C.), Adriatlas 4, 94-109.
• Horvat, J., Mušič, B., Dolenc Vičič, A., Ragolič, A. 2020, Arheološka najdišča Ptuja. Panorama / Archaeological sites of Ptuj. Panorama. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 41.