Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina

Z vidika sistemsko-empirične literarne sociologije bodo obravnavane različne oblike in tipi literarnih institucij: od delovalnih vlog v literarnem sistemu (proizvajalec, posrednik, sprejemnik, obdelovalec) in posredniških ustanov (revije, založbe itn.), literarnih nagrad do literarnega kanona. Posebna pozornost bo namenjena ustanovam in praksam kanonizacije oz. razvoju nacionalnega literarnega kanona kot ključne materialne podlage kulturnega spomina. Obravnava bo historična (na slovenskem gradivu) in primerjalna (v evropskem kontekstu).

Temeljni literatura in viri

• Bourdieu, Pierre. Les règles de l’art: genèse et structure du champ littéraire. Pariz: Seuil, 1992.
• Dović, Marijan. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004.
• Dović, Marijan. Slovenski pisatelj. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. (Studia litteraria.)
• Dović, Marijan, Jernej Habjan in Aleš Vaupotič (ur./eds.). »Kdo izbere?« Literatura in literarno posredništvo / “Who Chooses?” Literature and Literary Mediation. Primerjalna književnost2 (2010).
• Dović, Marijan, Jernej Habjan in Marko Juvan (ur./eds.). The Book and the Economy of Cultural Spaces. Primerjalna književnost1 (2012).
• Habjan, Jernej. Literatura med dekonstrukcijo in teorijo. Ljubljana: Založba /*cf., 2014.
• Močnik, Rastko. Julija Primic v slovenski književni vedi. Ljubljana: Sophia, 2006.
• Perenič, Urška. Empirija v literarni vedi. Ljubljana: ZIFF, 2014.
• Schmidt, Siegfried J. Die Selbstorganisation des Sozialsystems Literatur im 18. Jahrhundert. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp, 1989.

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je seznaniti slušateljice in slušatelje s pomenom, ki ga imajo literarne institucije nasploh za delovanje literarnih sistemov, orisati njihov zgodovinski razvoj (s sociološkega vidika) ter podrobneje razčleniti njihove tipe in oblike. Zlasti pozorno bo obravnavan koncept kanona in opozicija nacionalni kanon – kanon svetovne literature. Ob tem bodo slušatelji spoznali relevantno domačo in tujo študijsko literaturo (zlasti teoretično literaturo) ter se prek seminarskega dela aktivno pripravili na individualno raziskovalno delo.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja

• Daljši pisni izdelek (70 %),
• javni nastop ali predstavitev (20 %),
• aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih (10 %).