Izr. prof. dr. Urban Šilc








IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Doc. dr. Janez Mulec

Nosilec predmeta Mikrobiologija okolja na magistrskem študijskem programu 2. stopnje Vede o zemlji in okolju. Višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Docent za področje mikrobiologije.


05 700 1945
janez.mulec@zrc-sazu.si

Izobrazba

  • Univ. dipl. mikrobiolog (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 1999)
  • Mag. znanosti s področja Biomedicina – Mikrobiologija (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2002)
  • Dr. znanosti s področja Biologije (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2005)

 

Terensko delo in raziskovalni interesi

Mulec proučuje vse tri tipe podzemeljskih habitatov, ki jih kolonizirajo mikroorganizmi: voda, zrak in sedimenti. Mikroorganizmi v krasu igrajo zelo pomembno vlogo pri globalnem kroženju ogljika in speleogenetskih procesih. Na eni strani je mikrobiota preko (bio)geokemijskih ciklov vpletena v kroženje snovi in pretok energije, po drugi  pa je podvržena tudi interakcijam z mikrobi, katerim podzemlje ni primarni habitat oziroma in jim služi le v vmesni fazi pri njihovemu prenosu v novo okolje. V tem oziru je zlasti zanimiv vidik podzemlja kot vir mikrobnih patogenov za ljudi in živali.



Glavna gostovanja

  • Gostujoči raziskovalec, Državna univerza v Louisiani, ZDA (2009)
  • Gostujoči raziskovalec, Medicinska univerza na Dunaju, Avstrija (2009, 2010, 2011, 2012)
  • Gostujoči raziskovalec, Biološki center Akademije znanosti Češke republike, Češka (2013, 2014, 2015)

Drugo

  • Pridruženi profesor za področje Mikrobiologija, Univerza v Novi Gorici
  • Svetovanje upravljavcem turističnih jam
  • Vodenje mikrobioloških raziskav na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Izbrane publikacije

  • Mulec, J., Oarga-Mulec, A., Holko, L., Pašić, L., Kopitar, A.N., Eleršek, T., Mihevc, A. 2021. Microbiota entrapped in recently-formed ice: Paradana Ice Cave, Slovenia. Scientific Reports, 11, 1993: 1-12
  • Mulec, J., Simčič, S., Kotar, T., Kofol, R., Stopinšek, S. 2020. Survey of Histoplasma capsulatum in bat guano and status of histoplasmosis in Slovenia, Central Europe. International Journal of Speleology, 49, 1: 1-10.
  • Mulec, J., Oarga-Mulec, A., Šturm, S., Tomazin, R., Matos, T. 2017. Spacio-temporal distribution and tourist impact on airborne bacteria in a cave (Škocjan Caves, Slovenia). Diversity, 9, 3: 1-14.
  • Mulec, J., Krištůfek, V., Chroňáková, A., Oarga-Mulec, A., Scharfen, J., Šestauberová, M. 2015. Microbiology of healing mud (fango) from Roman thermae Aquae Iasae archaeological site (Varaždinske Toplice, Croatia). Microbial Ecology, 69, 2: 293-306.
  • Mulec, J. 2014. Human impact on underground cultural and natural heritage sites, biological parameters of monitoring and remediation actions for insensitive surfaces: case of Slovenian show caves. Journal for Nature Conservation, 22, 2: 132-141.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Izr. prof. dr. Tanja Pipan

Sodelavka magistrskega študijskega programa 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju in doktorskega študijskega programa 3. stopnje Okoljske in regionalne študije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Znanstvena svetnica na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

tanja.pipan@zrc-sazu.si
05 7001 940

Izobrazba

  • Univerzitetna diploma iz biologije (Univerza v Ljubljani, 1995)
  • Znanstveni magisterij iz biologije (Univerza v Ljubljani, 1999)
  • Doktorat iz biologije (Univerza v Ljubljani, 2003)

 

Raziskovalni interesi

Dr. Tanja Pipan je strokovnjakinja za krasoslovno – ekološko problematiko v slovenskem in mednarodnem prostoru. Proučuje različne tipe podzemeljskih ekosistemov, s posebnim poudarkom na plitvih podzemeljskih habitatih, njihovi biologiji, ekologiji ter favni. Svoje zanimanje je usmerila tudi v raziskovanje razširjenosti in potencialnih virov mikroplastike in mikroplastičnih vlaken ter vplivov na občutljiv kraški ekosistem. Aktivno dela s študenti kot predavateljica in mentorica, opravila je do sedaj najintenzivnejšo ekološko študijo pestre podzemeljske favne v epikrasu ter študijo biološkega ocenjevanja kraških rek. Rezultati so objavljeni v vodilnih mednarodnih revijah s področja ekologije, biologije in speleobiologije ter v monografijah, izdanih pri domačih (ZRC SAZU) in tujih (Oxford University Press, Springer, Academic Press/Elsevier) založbah.

 

Izbor projektov

  • Nacionalni vodja pri EU projektu eLTER PPP: Integrated European Long-Term Ecosystem, Critical Zone and Socio-Ecological Research Infrastructure; Preparatory Phase Project, Horizont 2020, 2020 – 2025.
  • Nacionalni vodja pri EU projektu eLTER PLUS: European long-term ecosystem, critical zone and socio-ecological systems research infrastructure PLUS, Horizont 2020, 2020 – 2025.
  • Nacionalni vodja za projekt Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-LifeWatch, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2019 – 2021.
  • Nacionalni vodja pri EU projektu Advance_eLTER – Advancing the European Long-Term Ecosystem, critical zone and socio-ecological Research Infrastructure towards ESFRI, Horizont 2020, 2017.
  • Nacionalni vodja pri EU projektu eLTER – Long-Term Ecosystem and socio-ecological Research Infrastructure, Horizont 2020, 2015 – 2019.
  • »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 – Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izvedba biološke inventarizacije jamske favne in priprava poročil pred izvedbo sanacije jam ter po izvedbi sanacije jam (monitoring) ter izdelava poročil, 2015 – 2019.
  • Favna v ponvicah Škocjanskih jam, Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, 2015.
  • Promocija slovenske znanosti v tujini: Krasoslovje v Altajskih gorah – prenos znanja z matičnega slovenskega krasa v Rusijo, 2013 – 2015.
  • Informacijskotehnološka mreža za integriranje dolgoročnih ekoloških, biodiverzitetnih in socioekonomskih raziskav na Krasu, ARRS projekt, 2008 – 2011.
  • Nacionalna koordinatorka pri EU projektu LifeWatch – e-Science and Technology Infrastructure for Biodiversity Data and Observatories, 7th FP, od 2008 – 2021.
  • Nacionalna koordinatorka pri EU mrežnemu projektu LTER – Long Term Ecological Research, 6th FP, od 2004 naprej.


Raziskovalna gostovanja v tujini

  • American University, Washington DC, ZDA (2003 – 2007, 2009 – 2018: vsako leto).
  • Karst Waters Institute, Leesburg, Virginia, ZDA (2004).
  • Virginia Museum of Natural History, Martinsville, Virginia, ZDA (2005, 2006).
  • Institute of Speology “Emil Racovitza”, Cluj-Napoca, Romunija (2006).
  • Universidad de La Laguna, Departamento de Biología Animal, La Laguna, Španija (2009).
  • Université Paul Sabatier, Toulouse, Francija (2010).
  • Institute of Entomology, Biology Centre ASCR, Češké Budějovice, Češka Republika (2011).
  • Altaisky State Nature Biosphere Reserve, Gorno-Altaisk, Rusija (2011, 2013 – 2019).
  • National University of Ireland, Department of Botany, Galway, Irska (2012).
  • Université Lyon 1, Laboratoire d’Ecologie des Hydrosystèmes Naturels et Anthropisés, Lyon, Francija (2012).
  • Instituto do Carste, Belo Horizonte, Brazilija (2013).
  • International Joint Research Centre for Karstology and Yunnan International Karst Environmental Laboratory at the Yunnan Institute for Geography, Yunnan University, Kunming, Kitajska (2006, 2017, 2019).
  • División de Desarrollo Sustentable, Lab. de Bioespeleología y Carcinología, Universidad de Quintana Roo, Mehika (2015 – 2019: vsako leto).

Članstvo in akademski nazivi

Članstvo v mednarodnem znanstvenem združenju SIBIOS – International Society for Subterranean Biology.

  • Področna urednica pri mednarodni znanstveni reviji International Journal of Speleology.
  • Gostujoča vabljena urednica pri mednarodni znanstveni reviji Diversity.
  • Izvoljena članica Senata Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici.
  • Izvoljena članica Znanstvenega sveta na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
  • Predsednica komisije za zagovor magistrskih del, Fakulteta za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici.
  • Predsednica komisije za študijske zadeve na Fakulteti za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici.
  • Namestnica direktorja na podiplomskem študijskem programu Krasoslovje, III. stopnja, Univerza v Novi Gorici.
  • Sodelavka pri pripravi programa za ustanovitev UNESCO Chair on Karst Education na podiplomskem študijskem programu Krasoslovje, Univerza v Novi Gorici, III. stopnja.
  • Predsednica komisije za priznanja in nagrade ZRC SAZU.
  • S strani vlade imenovana slovenska predstavnica v Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) in v strateško delovno skupino za področje okolja (ENV SWG).

 

Prejemnica domačih in tujih nagrad in priznanj

  • Štipendija za najuspešnejšo mlajšo raziskovalko ZRC SAZU za znanstvenoraziskovalno delo v znanstvenoraziskovalnih in visokošolskih organizacijah v tujini.
  • Mednarodna znanstvena nagrada SIBIOS (Société Internationale de Biospéologie) za najboljšo prezentacijo na XVIIth International Symposium of Biospeleology, Raipur, Indija.
  • Mednarodna znanstvena nagrada na znanstvenem srečanju Trans-KARST (Transdisciplinary Conference on Development and Conservation of Karst Regions), Ha Noi, Vietnam.
  • Izvoljena nosilka in koordinatorka nacionalne mreže LTER (Long-Term Ecological Research).
  • Štipendija Slovenske znanstvene fundacije, Direktorjev sklad.
  • Nagrada Svetovne federacije znanstvenikov (WFS – World Federation of Scientists), Nacionalni štipendijski program.
  • Nagrada UNESCO IGCP Project 513 „Global Study of Karst Aquifers and Water Resources”, za zanimiv in inovativen projekt, predstavljen na Cvijic karst 2005 Conference, Beograd, Kotor.
  • Mednarodno priznanje Karst Waters Institute „Distinguished Service Award” na simpoziju Time on Karst, Postojna, Slovenija.
  • Kandidirana s strani UNG in ZRC SAZU za nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju NIB za leto 2015.
  • Prejemnica Zlatega znaka ZRC SAZU za vrhunske znanstvenoraziskovalne rezultate.
  • Izbrana s strani strokovne komisije na listo 50 Ona Plus žensk.
  • Izbrana s strani strokovne komisije na prvi sprejem znanstvenikov pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju (11. 1. 2018).

Izvirni znanstveni članek

  • MAMMOLA, .S, AMORIM, I. R., BICHUETTE, M. E., BORGES, P. A. V., CHEEPTHAM, N., COOPER, S. J. B., CULVER, D. C., DEHARVENG, L., EME, D., LOPES FERREIRA, R., FIŠER, C., FIŠER, Ž., JUGOVIC, J., PIPAN, T., ZAGMAJSTER, M., et al. (2020): Fundamental research questions in subterranean biology. Biological reviews, doi: 10.1111/brv.12642.
  • PIPAN, T., CHRISTMAN, M., CULVER, D. C. (2020): Abiotic community constraints in extreme environments : epikarst copepods as a model system. Diversity, 12, 7, doi: 10.3390/d12070269.
  • KOZEL, P., PIPAN, T. Specialized aquatic subterranean communities are probably most species-rich in the thickest epikarst. Limnologica, ISSN 0075-9511, 81, 1-9, doi: 10.1016/j.limno.2020.125756.
  • PILOTTO, F., KÜHN, I., ADRIAN, R., ALBER, R., ALIGNIER, A., ANDREWS, C., BÄCK, J., BARBARO, L., BEAUMONT, D., BEENAERTS, N., PIPAN, T., et al. (2020): Meta-analysis of multidecadal biodiversity trends in Europe. Nature communications, 11, doi: 10.1038/s41467-020-17171-y.
  • MEJIA-ORTIZ, L. M., CHRISTMAN, M., PIPAN, T., CULVER, D. C. (2020): What’s the temperature in tropical caves?. PloS one, 15, 12, 1-21. doi: 10.1371/journal.pone.0237051.
  • DUMNICKA, E., PIPAN, T., CULVER, D. C. (2020): Habitats and diversity of subterranean macroscopic freshwater invertebrates : main gaps and future trends. Water, 12, 8, doi: 10.3390/w12082170.
  • MAMMOLA, S., PIANO, E., CARDOSO, P., VERNON, P., DOMÍNGUEZ-VILLAR, D., CULVER, D. C., PIPAN, T., ISAIA, M. (2019): Climate change going deep : the effects of global climatic alterations on cave ecosystems. The anthropocene review, doi: 10.1177/2053019619851594.
  • MUSCHE, M., ADAMESCU, M., ANGELSTAM, P., BACHER, S., BÄCK, J., BUSS, H. L., DUFFY, C., FLAIM, G., GAILLARDET, J., GIANNAKIS, G. V., PIPAN, T., et al. (2019): Research questions to facilitate the future development of European long-term ecosystem research infrastructures : a horizon scanning exercise. Journal of environmental management, 250, 1-17, doi: 10.1016/j.jenvman.2019.109479.
  • KOZEL, P., PIPAN, T., MAMMOLA, S., CULVER, D. C., NOVAK, T. (2019): Distributional dynamics of a specialized subterranean community oppose the classical understanding of the preferred subterranean habitats. Invertebrate biology, doi: 10.1111/ivb.12254.
  • PIPAN, T., PETRIČ, M., ŠEBELA, S., CULVER, D. C. (2019): Analyzing climate change and surface-subsurface interactions using the Postojna Planina Cave System (Slovenia) as a model system. Regional environmental change, 19, 2, 379-389, doi: 10.1007/s10113-018-1349-z.
  • MEJIA-ORTIZ, L. M., PIPAN, T., CULVER, D. C., SPROUSE, P. (2018): The blurred line between photic and aphotic environments : a large Mexican cave with almost no dark zone. International journal of speleology, 47, 1, 69-80, doi: 10.5038/1827-806X.47.1.2155.
  • PIPAN, T., CULVER, D. C., PAPI, F., KOZEL, P. (2018): Partitioning diversity in subterranean invertebrates : the epikarst fauna of Slovenia. PloS one, 13, 5, 1-19, doi: 10.1371/journal.pone.0195991.
  • KOZEL, P., PIPAN, T., ŠAJNA, N., POLAK, S., NOVAK, T. (2017): Mitigating the conflict between pitfall-trap sampling and conservation of terrestrial subterranean communities in caves. International journal of speleology, 46, 3, 359-368, doi: 10.5038/1827-806X.46.3.2123.
  • PIPAN, T., CULVER, D. C. (2017): The unity and diversity of the subterranean realm with respect to invertebrate body size. Journal of caves and karst studies : a publication of the National Speleological Society, 79, 1, 1-9.
  • PIPAN, T., CULVER, D. C. (2016): Contributions to speleobiology appearing in Acta Carsologica 45, 2, 123-129, doi: 10.3986/ac.v45i2.4318.

 

Znanstvena monografija:

  • BLATNIK, M., CULVER, D. C., GABROVŠEK, F., KNEZ, M., KOGOVŠEK, B., KOGOVŠEK, J., LIU, H., MAYAUD, C., MIHEVC, A., MULEC, J., ALJANČIČ, M., OTONIČAR, B., PETRIČ, M., PIPAN, T., et al. (2020): Karstology in the classical karst, (Advances in karst science). Cham: Springer.
  • CULVER, D. C., PIPAN, T. The biology of caves and other subterranean habitats. (2019): 2nd ed. New York: Oxford University Press.
  • CULVER, D. C., PIPAN, T. Shallow subterranean habitats: ecology, evolution, and conservation. (2009): New York: Oxford University Press

 

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji:

  • CULVER, D. C., PIPAN, T. (2019): Ecological and evolutionary classifications of subterranean organisms. V: WHITE, W. B. (ur.), CULVER, D.C. (ur.), PIPAN, T. (ur.). Encyclopedia of caves. 3rd ed. London, Academic Press.
  • CULVER, D. C., BRANCELJ, A., PIPAN, T. Epikarst communities. V: WHITE, W. B. (ur.), CULVER, D. C. (ur.), PIPAN, T. (ur.). Encyclopedia of caves. 3rd ed. London, Academic Press.
  • PIPAN, T., CULVER, D. C. (2019): Shallow subterranean habitats. V: WHITE, W. B. (ur.), CULVER, D. C. (ur.), PIPAN, T. (ur.). Encyclopedia of caves. 3rd ed. London, Academic Press.
  • PIPAN, T., CULVER, D. C. Wetlands in cave and karst regions. (2019): V: WHITE, W. B. (ur.), CULVER, D.C. (ur.), PIPAN, T. (ur.). Encyclopedia of caves. 3rd ed. London, Academic Press.
  • CULVER, D. C., PIPAN, T. Insects in caves. (2018): V: FOOTTIT, R. G. (ur.), ADLER, P. H. (ur.). Insect biodiversity : science and society. Vol. 2. 1st ed. Chichester: Wiley-Blackwell.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Izr. prof. dr. Simona Kralj-Fišer

Sodelavka magistrskega študijskega programa 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju in doktorskega študijskega programa 3. stopnje Okoljske in regionalne študije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Višja znanstvena sodelavka na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU.



simonakf@zrc-sazu.si

Izobrazba

  • Diplomirana biologinja, Univerza v Ljubljani, Slovenija (2002)
  • Doktorica znanosti, Univerza v Ljubljani, Slovenija (2009)

 

Raziskovalni interesi

  • Vedenjska biologija: osebnost pri živalih, spolno vedenje in vedenjska plastičnost
  • Evolucija: evolucija spolnega vedenja in velikostnega spolnega dimorfizma, kvantitativna genetika.
  • Ekologija: vedenje in življenjske strategije (»life-histories«) v ekologiji; bolj specifično na področju urbano spremenjenega okolja.


Gostovanja

  • Humboldtov podoktorski raziskovalni projekt, Univerza v Hamburgu (Oddelek za Vedenjsko biologijo), Hamburg, Nemčija (1.9.2010-28.2.2011).
  • Raziskovalno delo, Oddelek za Vedenjsko biologijo, Univerza v Singapurju (17.12.2008-17.1.2009).
  • Raziskovalno delo, Oddelek za Vedenjsko biologijo, Univerza v Singapurju (25.4.-25.5.2007).
  • Doktorsko raziskovalno delo (1.1.2003-31.1.2003), Konrad Lorenz Research Station für Ethologie, Grünau, & Univerza na Dunaju, Avstrija


Izbrane publikacije

  • Quiñones Lebrón S. G., Kuntner M., Kralj-Fišer S. 2021. The effect of genetics, diet, and social environment on adult male size in a sexually dimorphic spider. Evolutionary Ecology.
  • Turk, E., Čandek, K., Kralj-Fišer, S. & Kuntner, M. (2020). Biogeographical history of golden orbweavers: Chronology of a global conquest. Journal of Biogeography.
  • Herczeg, G., Hafenscher, V. P., Balázs, G., Fišer, Ž., Kralj-Fišer. S. & Horváth, G. Is foraging innovation lost following colonisation of a less variable environment? A case study in surface- vs. cave-dwelling Asellus aquaticus. Ecology and Evolution.
  • Kralj-Fišer, S., Premate, E., Copilas-Ciocianu, D., Volk, T., Fišer, Ž., Balázs, G., Herczeg, G., Delić, T. & Fišer, C. (2020). The interplay between habitat use, morphology and locomotion in subterranean crustaceans of the genus Niphargus. Zoology, p.125742.
  • Kralj‐Fišer, S., Laskowski, K. L., & Garcia‐Gonzalez, F. (2019). Sex differences in the genetic architecture of aggressiveness in a sexually dimorphic spider. Ecology and Evolution.
  • Quiñones-Lebrón, S. G., Gregorič, M., Kuntner, M., & Kralj-Fišer, S. (2019). Small size does not confer male agility advantages in a sexually-size dimorphic spider. PloS one, 14(5), e0216036.
  • Kralj-Fišer, S., & Gregorič, M. (2019). Spider Welfare. In The Welfare of Invertebrate Animals (pp. 105-122). Springer, Cham.
  • Turk, E., Kuntner, M., & Kralj-Fišer, S. (2018). Cross-sex genetic correlation does not extend to sexual size dimorphism in spiders. The Science of Nature, 105(1-2), 1.
  • Kralj-Fišer, S., Hebets, E. A., & Kuntner, M. (2017). Different patterns of behavioral variation across and within species of spiders with differing degrees of urbanization. Behavioral Ecology and Sociobiology, 71(8), 125.
  • Gavín-Centol, M. P., Kralj-Fišer, S., De Mas, E., Ruiz-Lupión, D., & Moya-Laraño, J. (2017). Feeding regime, adult age and sexual size dimorphism as determinants of pre-copulatory sexual cannibalism in virgin wolf spiders. Behavioral ecology and sociobiology, 71(1), 10.
  • Kralj-Fišer, S., Čandek, K., Lokovšek, T., Čelik, T., Cheng, R. C., Elgar, M. A., & Kuntner, M. (2016). Mate choice and sexual size dimorphism, not personality, explain female aggression and sexual cannibalism in raft spiders. Animal Behaviour, 111, 49-55.
  • Gregorič, M., Šuen, K., Cheng, R. C., Kralj-Fišer, S., & Kuntner, M. (2016). Spider behaviors include oral sexual encounters. Scientific reports, 6, 25128.
  • Quiñones-Lebrón, S. G., Kralj-Fišer, S., Gregorič, M., Lokovšek, T., Čandek, K., Haddad, C. R., & Kuntner, M. (2016). Potential costs of heterospecific sexual interactions in golden orbweb spiders (Nephila spp.). Scientific reports, 6, 36908.
  • Kralj-Fišer, S., & Schuett, W. (2014). Studying personality variation in invertebrates: why bother?. Animal Behaviour, 91, 41-52.
  • Kralj-Fišer, S., Čelik, T., Lokovšek, T., Šuen, K., Šiling, R., & Kuntner, M. (2014). Development and growth in synanthropic species: plasticity and constraints. Naturwissenschaften, 101(7), 565-575.
  • Kralj-Fišer, S., Sanguino Mostajo, G. A., Preik, O., Pekár, S., & Schneider, J. M. (2013). Assortative mating by aggressiveness type in orb weaving spiders. Behavioral Ecology, 24(4), 824-831.
  • Kralj‐Fišer, S., Schneider, J. M., & Kuntner, M. (2013). Challenging the aggressive spillover hypothesis: is pre‐copulatory sexual cannibalism a part of a behavioural syndrome?. Ethology, 119(8), 615-623.
  • Kralj-Fišer, S., Daisley, J. N., & Kotrschal, K. (2013). Individuals matter: personality. In: Scheiber, I. B., Weiß, B. M., Kotrschal, K., & Hemetsberger, J. (Eds.). (2013). The social life of Greylag Geese. Cambridge University Press.
  • Kralj-Fišer, S., & Schneider, J. M. (2012). Individual behavioural consistency and plasticity in an urban spider. Animal Behaviour, 84(1), 197-204.
  • Kralj-Fišer, S., Schneider, J. M., Justinek, Ž., Kalin, S., Gregorič, M., Pekár, S., & Kuntner, M. (2012). Mate quality, not aggressive spillover, explains sexual cannibalism in a size-dimorphic spider. Behavioral Ecology and Sociobiology, 66(1), 145-151.
  • Li, D., Oh, J., Kralj-Fišer, S., & Kuntner, M. (2012). Remote copulation: male adaptation to female cannibalism. Biology letters, 8(4), 512-515.
  • Kuntner, M., Gregorič, M., Zhang, S., Kralj-Fišer, S., & Li, D. (2012). Mating plugs in polyandrous giants: which sex produces them, when, how and why?. PLoS One, 7(7), e40939.
  • Lee, Q. Q., Oh, J., Kralj-Fišer, S., Kuntner, M., & Li, D. (2012). Emasculation: gloves-off strategy enhances eunuch spider endurance. Biology letters, 8(5), 733-735.
  • Kralj-Fišer, S., & Kuntner, M. (2012). Eunuchs as better fighters. The Science of Nature 99(2):95-101.
  • Kralj-Fišer, S., Gregorič, M., Zhang, S., Li, D., & Kuntner, M. (2011). Eunuchs are better fighters. Animal Behaviour, 81(5), 933-939.
  • Luštrik, R., Turjak, M., Kralj-Fišer, S., & Fišer, C. (2011). Coexistence of surface and cave amphipods in an ecotone environment. Contributions to Zoology, 80(2), 133-141.
  • Valentinčič, T., Miklavc, P., Kralj, S., & Zgonik, V. (2011). Olfactory discrimination of complex mixtures of amino acids by the black bullhead Ameiurus melas. Journal of fish biology, 79(1), 33-52.
  • Kuntner, M., Kralj-Fišer, S., & Gregorič, M. (2010). Ladder webs in orb-web spiders: ontogenetic and evolutionary patterns in Nephilidae. Biological Journal of the Linnean Society, 99(4), 849-866.
  • Kralj-Fišer, S., Weiß, B. M., & Kotrschal, K. (2010). Behavioural and physiological correlates of personality in greylag geese (Anser anser). Journal of Ethology, 28(2), 363 – 370.
  • Kuntner, M., Kralj‐Fišer, S., Schneider, J. M., & Li, D. (2009). Mate plugging via genital mutilation in nephilid spiders: an evolutionary hypothesis. Journal of Zoology, 277(4), 257-266.
  • Kralj-Fišer, S., Scheiber, I. B., Blejec, A., Moestl, E., & Kotrschal, K. (2007). Individualities in a flock of free-roaming greylag geese: behavioral and physiological consistency over time and across situations. Hormones and Behavior, 51(2), 239-248.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Doc. dr. Matjaž Gregorič

Sodelavec magistrskega študijskega programa 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju in doktorskega študijskega programa 3. stopnje Okoljske in regionalne študije na Podiplomski šoli ZRC SAZU.



matjaz.gregoric@zrc-sazu.si

Izobrazba

Univerzitetna diploma iz biologije [Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2008]

Doktorat bioloških in biotehniških znanosti [Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2013]

 

Raziskovalni interesi

Že od začetka raziskovalne kariere so njegov glavni raziskovalni interes mreže pajkov. Teme raziskovalnih projektov, ki vsaj deloma vključujejo mreže, so funkcionalna ekologija mrež kot podaljšek osebkovega fenotipa, vloga mrež in prediva v evoluciji pajkov mrežarjev, raziskave materialnih lastnosti različnih tipov prediva kot izjemnih bioloških materialov, posveča pa se tudi uporabi mrež kot naravnih filtrov za pridobivanje okoljske DNA v namen splošnega monitoringa biotske pestrosti. Ker ga v splošnem zanimajo evolucijski procesi, ki generirajo in spreminjajo biotsko pestrost, se raziskovalno ukvarja tudi s tem kako naravna in spolna selekcija tekom evolucije oblikujeta vedenje živali.

 

Glavni projekti

  • Raziskovalec na raziskovalnem programu »Biodiverziteta: vzorci, procesi, predikcije in ohranjanje«, financiran s strani ARRS (1999-2023).
  • Glavni raziskovalec na temeljnem raziskovalnem projektu »Razvoj delujočih protokolov za uporabo eDNA iz mrež pajkov«, financiran s strani ARRS (2019-2022).
  • Raziskovalec na ciljnem raziskovalnem projektu »Zasnova monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji«, financiran s strani ARRS in MOP (2019-2022).
  • Podoktorski raziskovalni projekt »Mreže pajkov kot vir okoljske DNA«, financiran s strani ARRS (2017-2019).

 



Gostovanja

Podoktorski projekt, Oddelek za biologijo Univerze v Akronu, ZDA (2014).

Študentsko raziskovalno gostovanje, Univerza v Portoriku, ZDA (2011).

 

 


Drugo

  • Področni urednik pri znanstveni reviji The Science of Nature, Springer.

 

 


Izbrane publikacije

  • Kuntner M., Hamilton C. A., Cheng R.-C., Gregorič M., Lupše N., Lokovšek T., Moriarty Lemmon E., Lemmon A. R., Agnarsson I., Coddington J. A. & Bond J. E. 2019. Golden orbweavers ignore biological rules: Phylogenomic and comparative analyses unravel a complex evolution of sexual size dimorphism. Systematic Biology syy082.
  • Coddington, J.A., Agnarsson, I., Cheng, R.C., Čandek, K., Driskell, A., Frick, H., Gregorič, M., Kostanjšek, R., Kropf, C., Kweskin, M., Lokovšek, T., Pipan, M., Vidergar, N. & Kuntner, M. 2016. DNA barcode data accurately assign higher spider taxa. PeerJ 4: e2201.
  • Gregorič, M., Šuen, K., Cheng, R.C., Kralj-Fišer, S. & Kuntner, M. 2016. Spider sexual behaviors include oral sexual encounters. Scientific Reports 6: 25128.
  • Quiñones-Lebrón S.G., Kralj-Fišer, S., Gregorič, M., Lokovšek, T., Čandek, K., Haddad, C.R. & Kuntner, M. 2016. Potential costs of heterospecific sexual interactions in golden orbweb spiders (Nephila spp.). Scientific Reports 6:36908.
  • Gregorič, M., Agnarsson, I., Blackledge, T.A. & Kuntner, M. 2015. Phylogenetic position and composition of Zygiellinae and Caerostris, with new insight into orb-web evolution and gigantism. Zoological Journal of the Linnean Society 175: 225–243.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI