V petek, 17. junija 2022, ob 16.45 uri, se bo v okviru modula Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pri predmetu Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij, ki ga vodi red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler v sodelovanju z dr. Jovito Pristovšek, odvilo drugo letošnje predavanje:

Biopolitika/nekropolitika.

V okviru predavanja bo potekala predstavitev nedavno izdane knjige Re-Activating Critical Thinking in the Midst of Necropolitical Realities: For Radical Change, ki je pod uredništvom Marine Gržinić in Jovite Pristovšek izšla pri založbi Cambridge Scholars Publishing.

Knjigo bosta predstavili urednici knjige, svoje prispevke pa bo preko spletne seje Zoom razgrnila mednarodna, nova generacija teoretikov, filozofov in aktivistov: Nina Cvar, Liliana Conlisk Gallegos, Tjaša Kancler, Saša Kesić, Stanimir Panayotov, Piro Rexhepi, Joshua Simon, Šefik Tatlić.

Predavanje bo potekalo v Atriju ZRC SAZU od 16.45–19.00.

O knjigi:
Re-Activating Critical Thinking in the Midst of Necropolitical Realities: For Radical Change združuje triindvajset člankov generacije na osi, ki se razteza med Mehiko, Slovenijo, Avstrijo, Korejo, nekdanjo Jugoslavijo, Turčijo, ZDA, Španijo, Nemčijo, Izraelom in Japonsko. Predstavljene pozicije tvorijo radikalno strukturo, ki pretresa trenutno globalno rekalibracijo družbenih odnosov, ki jo je povzročila nekropolitična in nekrokapitalistična vladnost. Prispevki odražajo željo in potrebo po ponovnem premišljevanju prostora, časa in političnega subjekta skupaj s strukturami rasnega nasilja, plenjenja in eksploatacije, ki ne le vztrajajo, temveč se intenzivirajo. Izbor kritičnih spisov priča o praksah, ki iščejo poti za radikalno preoblikovanje sveta, v katerem živimo.

Vsi sodelujoči v knjigi:

Yela An, Esther (Mayoko) Ortega Arjonilla, Maja Breznik, Diana Bulzan, Lucrecia Masson Córdoba, Nina Cvar, Antonio Fuentes Diaz, İklim Doğan, Liliana Conlisk Gallegos, Lina Gonan, Mia Gonan, Marina Gržinić, Kyungrim Lim Jang, Tjaša Kancler, Saša Kesić, Taida Kusturica, Cathérine Lehnerer, Mika Maruyama, iki yos piña narváez funes, Stanimir Panayotov, Jovita Pristovšek, Piro Rexhepi, Joshua Simon, Šefik Tatlić.

Knjiga je rezultat raziskovalnega programa J6-3139 »Rekonfiguracija meja v filozofiji, politiki in psihoanalizi«; vodja projekta na ZRC SAZU: prof. dr. Jelica Šumič Riha; finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Prof. dr. Marina Gržinić je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na dunajski Akademiji za likovno umetnost, Inštitut za likovno umetnost, Post-konceptualne umetniške prakse.

Dr. Jovita Pristovšek je leta 2017 doktorirala na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Je docentka na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani in podoktorska raziskovalka na dunajski Akademiji za likovno umetnost.

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje krasoslovja, dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič:

Zbiranje krasoslovnih podatkov iz področja geoznanosti.

Nastopno predavanje bo v četrtek, 2. junija 2022, ob 10. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Načrt upravljanja podatkov je ključna praksa današnje znanosti, s temeljno vlogo pri organiziranju, uporabi in ponovni uporabi podatkov, kot tudi pri preverjanju rezultatov raziskav. Medtem, ko je odprta znanost vse pomembnejši trend, ki spodbuja večjo dostopnost raziskovalnih podatkov, je zanesljivost podatkov odvisna tudi od sposobnosti raziskovalca, da v znanstvenih raziskavah izvaja odgovorno upravljanje teh podatkov.

V zadnjem desetletju se znanstvene inovacije in napredne raziskave v Evropskem raziskovalnem prostoru spodbujajo predvsem z uveljavljanjem raziskovalne infrastrukture (RI). Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) opredeljuje RI kot “objekte in storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav in spodbujanje inovacij”, vključujejo pa najpomembnejšo znanstveno opremo, vire (zbirke, arhivi ali znanstveni podatki), e-infrastrukturo (podatkovni in računski sistemi, komunikacijsko omrežje). RI sledijo FAIR načelom uporabe podatkov (Findable/razpoložljivost, Accessible/dostopnost, Interoperable/interoperabilnost ter Re-use/ponovna uporaba).

Krasoslovje je postalo kompleksna multidisciplinarna znanost, ki zajema širok spekter naravoslovnih znanosti, povezanih s krasom. Edinstvena umestitev v središču klasičnega krasa ter dolga tradicija odličnih raziskav sta Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU postavili kot enega najboljših krasoslovnih centrov na svetu. Tu se raziskovanje osredotoča na kras in njegovo varstvo, skozi preučevanje hidrologije, geologije, biologije, geomorfologije, ekologije, mikrobiologije, speleologije ter zgodovine raziskovanja krasa. Multidisciplinarni pristop tega inštituta izhaja iz širokega nabora raziskovalcev, ki prihajajo iz različnih naravoslovnih področij. Raziskovalno delo vključuje številne študije na terenu, laboratorijske preiskave in numerično modeliranje.

Leta 2019 so štirje partnerji Konzorcija EPOS Slovenija: vodilni partner ZRC SAZU, GeoZS, ULFGG in IJS, pridobili projekt »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega prostora RRI – RI-SI-EPOS«. Projekt RI-SI-EPOS sta financirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj ter je bil namenjen izgradnji nacionalne mreže za zbiranje, urejanje, procesiranje in shranjevanje podatkov na področju seizmologije, geologije, geodezije in opazovalnic ob prelomu (NFO).

Slovenski partnerji s pomočjo nove raziskovalne opreme projekta RI-SI-EPOS zbirajo veliko količino raziskovalnih podatkov v digitalni obliki. Del teh podatkov bo vključen tudi v nacionalno bazo Kras na ZRC SAZU, ki je usklajena z načeli FAIR in zasnovana tako, da zagotavlja časovno in prostorsko povezavo med posameznimi področji. Predstavljamo pomen in aktualne izzive pri zbiranju in shranjevanju podatkov za nadaljnjo uporabo v geoznanosti.

Dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič je geografinja, znanstvena raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, kjer se ukvarja z GIS modeliranjem (LiDAR, geo- in biodiverziteta, primernost habitatov in ohranjanje jamske ogrožene favne). Aktivno sodeluje v različnih delovnih skupinah pri evropskih okoljskih raziskovalnih infrastrukturah LifeWatch ERIC, EPOS ERIC in eLTER ESFRI.

Vabljeni!

Vabljeni na drugi rok predstavitev tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v 1. letniku študija in predstavitev izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v 3. letniku študija. Predstavitve se bodo odvile v torek, 31. maja 2022, od 14. ure dalje v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana. Zadnja predstavitev bo potekala hibridno tudi po spletni seji ZOOM.

14:00 | Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo | SRD III | Manca Černivec:

Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih.

Mentorica: doc. dr. Natašo Gliha Komac, somentorica: izr. prof. dr. Heleno Dobrovoljc.

Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, doc. dr. Tina Lengar Verovnik in doc. dr. Nataša Jakop.

15:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Bojan Volf:

Psihologija kot materialna praksa.

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

16:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Barbara Drole:

Psihoanalitična teorija seksualnosti: ženska seksualnost onstran Ojdipa.

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

17:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Marisa Žele:

Dialektika varljivosti – varljivec v znaku in interpretaciji.

Mentor: doc. dr. Aleš Bunta.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela gostja dr. Aleksandra Bizjak Končar:

Besediloslovje med teorijo in prakso.

Besedilo je predmet jezikoslovnega preučevanja že več kot pol stoletja, a se zaradi svoje zapletene pomenske zgradbe nenehno izmika sistematičnemu opisu in teoretični pojasnitvi. V jezikoslovju so bili za razlago besedila oblikovani številni modeli, ki nam pomagajo razumeti besedila v njihovi sporazumevalni vlogi. Predavanje bo uvodoma postavilo v ospredje razvoj pojmovanj besedila v evropskem kontekstu, v nadaljevanju pa se bo premaknilo k teoretičnim vprašanjem in dilemam besediloslovja ter jih prepletalo z analizo slovenskih besedil z različnih področij družbenega življenja.

Predavanje bo v ponedeljek, 30. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Aleksandra Bizjak Končar je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njeno raziskovalno zanimanje je usmerjeno v besedilno pomenoslovje, žanrsko teorijo in korpusno jezikoslovje. Med objavami s teh področij je knjiga iz leta 2005 Pridiga kot žanr (založba ZRC SAZU). Sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Pred tem je bila predavateljica za slovenščino na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi Macquarie v Sydneyju.

Vabljeni!

Dobrodošli na informativnih dnevih 2022. Spoznajte podiplomske študijske programe in vsebine, ki jih ponuja Podiplomska šola ZRC SAZU.

Tor, 24. 5. 2022 | 16:00 | Sejna soba ZRC SAZU, 1. nadstropje, Novi trg 2, Ljubljana | Informativni dan

Vede o Zemlji in okolju

Magistrski študij 2. stopnje

Sre, 25. 5. 2022 | 16:00 | Sejna soba ZRC SAZU, 2. nadstropje, Novi trg 2, Ljubljana | Informativni dan

Okoljske in regionalne študije

Doktorski študij 3. stopnje

Čet, 26. 5. 2022 | 16:00 | Sejna soba ZRC SAZU, 1. nadstropje, Novi trg 2, Ljubljana | Informativni dan

Primerjalni študij idej in kultur

Doktorski študij 3. stopnje

Razpis za vpis na magistrski študijski program je odprt do 2. 9. 2022, razpis za vpis na doktorska študijska programa je odprt do 9. 9. 2022.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Literatura v kontekstu imela Aina Vidal-Pérez:

Globalno Sredozemlje: reprezentacije obale v krizi v sodobnem romanu (1990–2020).

Predavanje v angleškem jeziku bo v četrtek, 26. maja 2022, ob 14.30. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Kljub razmeroma marginalnemu položaju med raziskovalci je Sredozemsko morje kot globaliziran in kot tak okoljsko ranljiv prostor pritegnil pozornost romaneskne produkcije zadnjih treh desetletij. V predavanju bo roman obravnavan kot kritični okvir, reprezentacije Sredozemskega morja pa kot prostor, ki ga zaznamujejo medsebojno prepletene in pospeševane krize. Morje se bo izkazalo za kompleksno pripovedno okolje, v katerem vznikajo večravninski problemi, kot so ekstraktivizem, deteritorializacija, neokolonializem, kozmopolitizem, migracije, množični turizem, državno in globalno nasilje ter predvsem okoljska kriza in antropocen. Ob romanih Donne Leon, Rafaela Chirbesa, Zene el Khalil, Ahmeda Kaleda Tavfika in drugih bodo na eni strani upoštevane pripovedne strategije, ki izhajajo iz omenjenih problemov, na drugi strani pa obtok teh pripovedi, pri čemer bosta tako Sredozemlje kakor romaneskni žanr obravnavana kot predmeta in obenem dejavnika globalizacije.

Aina Vidal-Pérez je doktorska študentka programa humanističnih in komunikacijskih ved na Odprti univerzi Katalonije. S pomočjo štipendije Vlade Katalonije (FI 2019), ki jo sofinancira Evropski socialni sklad, sodeluje v laboratoriju Global Literary Studies (GlobaLS-UOC) in pri projektu »Roman kot globalna forma: literarni izzivi in čezmejni literarni obtok«, ki ga financira špansko ministrstvo za znanost in inovacije. V disertaciji se posveča pripovednim reprezentacijam sredozemske obale z globalne perspektive. V povezavi s to temo bo leta 2023 izšel njen prispevek k zborniku The Routledge Companion to Crime Fiction and Ecology.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

V sredo, 25. maja 2022, vas ob 11. uri vabimo na gostujoče predavanje na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost, ki ga bo imela prof. dr. Ljiljana Pajović Dujović:

Družbeno-kulturni kontekst črnogorske družbe skozi prizmo tradicionalnih poročnih obredov.

Predavanje bo opozorilo na pomen običajev kot enega od pomembnih elementov kulturne identitete. Zaradi široke palete običajev, ki so značilni za črnogorsko družbo in kulturo, bo predavanje osredotočeno na običaje, povezane z organizacijo poročnega obreda, pa tudi na vse faze in obrede, ki ga spremljajo. Da bi celovito pristopili k analizi poročnih običajev in videli njihov pomen, smo upoštevali primerjavo tradicionalnih (patriarhalnih) in sodobnih poročnih praks ter analizo vrednostnih usmeritev, ki prežemajo običajne prakse na različnih stopnjah družbenega in kulturnega razvoja.

Predavanje v angleškem jeziku bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana.

Dr. Ljiljana Pajović Dujović je redna profesorica na Filološki fakulteti v Črni Gori, na Katedri za južnoslovansko književnost. Glavno težišče njenega raziskovanja je na odnosu ljudskega, tradicionalnega in pripovedne proze, na problemu intertekstualnosti ustnega in pisnega, primerjalne književnosti in imagologije. Objavila je več znanstvenih člankov na področju kulturološkihštudij, literarne zgodovine, literarne teorije in kritike.

Vabljeni!

V torek, 24. maja 2022, vas ob 11. uri vabimo na gostujoče predavanje na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost, ki ga bo imela dr. Sanja Šubarić:

Pomen besede in vloga konteksta v kolektivnih imenih tipa Crnogorac.

V predavanju bo naprej predstavljen pojem ‘pomen’, nato sledi razmislek o leksikografskem modelu za opredelitev pomena leksemov, ki označujejo etnične in državljanske identitete. Ob tej priložnosti bo predavateljica na konkretnim primeru opozorila na dejstvo, da pri določenih leksemih ni lahko določiti njihove pomenske vsebine. Tako je z etnonimi in etničnimi skupinami, oziroma pri leksemih, ki predstavljajo imena ljudstev ali imena prebivalcev določenih držav. Nedvomno izraza etnonim in narodnost nimata enotnega statusa v onomastičnih in tvorbnih sistemih, niti v leksikografskih interpretacijah znotraj različnih jezikov. Njihovo neenakomerno obravnavanje so potrdili razpoložljivi slovarji angleškega, ruskega in francoskega jezika, pa tudi slovarji srbohrvaščine, torej srbščine, hrvaščine in bošnjaščine. Ob upoštevanju terminoloških posebnosti internacionalizmov etnik in etnonim, kot sta predstavljena v jezikoslovni literaturi, se bo predavateljica zadržala na pomenski vsebini pojmov narod in prebivalec.

Leksikografska preiskava je pokazala, da ni uveljavljenega modela za opredelitev specifičnih imen, ki bi odražal tisto, kar je v sociološki literaturi priznano kot idealni tip. Vsekakor model definiranja specifičnih imen ne more biti naloga le jezikoslovcev – dobra rešitev zahteva interdisciplinarni pristop. V zvezi s tem bo poudarjen sociološki pristop pri konceptu identitete, ta pa mora imeti svojo vlogo v leksikografiji, kar pomeni, da je treba zbirna imena, kot so Črnogorec, Albanec, Hrvat, Slovenec ipd. v leksikografiji obravnavati kot etnonime in etnike, kot kategorije, ki predstavljajo etnično identiteto referenta, pa tudi kot kategorije, ki predstavljajo državljansko, tj. teritorialno identitetno referenco.

Predavanje v angleškem in srbohrvaškem jeziku bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana.

Dr. Sanja Šubarić je jezikoslovka, doktorirala je na Filološki fakulteti v Beogradu z disertacijo »Jezik v dokumentaciji črnogorskega senata«. V svojih delih se osredotoča na sinhrone in diahrone raziskave jezika, v zadnjih letih pa daje glavni poudarek na leksikografsko delo v okviru Akademije znanosti in umetnosti Črne Gore. Dr. Šubarić predava predmeta Sodobni srbski jezik: standardizacija in izgovorjava ter Sodobni srbski jezik: fonetika in fonologija na Filološki fakulteti Univerze v Črni Gori.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel izr. prof. dr. Tomaž Erjavec:

Konkordančniki CLARIN.SI.

Predavanje bo predstavilo tri konkordančnike, ki jih vzdržuje raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI. Najprej se bomo posvetili temu, kar je vsem konkordančnikom skupnega, nato pa bolj podrobno obravnavali razlike med konkordančniki KonText, noSketch Engine in novi različici noSketch Engine, ki je trenutno v fazi testiranja. Podali bomo tudi pregled korpusov, ki so dostopni na konkordančnikih.

Predavanje bo v ponedeljek, 23. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Tomaž Erjavec je zaposlen na Odseku za tehnologije znanja na Institutu »Jožef Stefan« ter na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU. Glavna področja njegovega dela so razvoj standardov za kodiranje jezikovnih podatkov ter metode označevanja in izdelave jezikovnih virov. Erjavec je najbolj citiran raziskovalec s področja jezikoslovja v Sloveniji. Je član tehničnega odbora »Informatika, dokumentacija, jezik in terminologija« pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo in nacionalni koordinator CLARIN.SI.

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje antropologije, dr. Martina Bofulin:

Strauss ob reki Ou: izseljevanje in lokalni razvoj na vzhodu Kitajske.

Nastopno predavanje bo v sredo, 18. maja 2022, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Okraj Qingtian v vzhodni provinci Zhejiang na Kitajskem se zaradi močnega izseljevanja pred in med obema svetovnima vojnama, še posebej pa v zadnjih štiridesetih letih, ponaša z nazivom »okraj izseljencev«. Območje označujejo vseprisotni sklici na izseljevanje, temu pa so se prilagodili tudi številni drugi lokalni družbeni procesi, ki kljub upadanju števila izseljenih vse bolj gradijo na posebni dediščini kraja, na mnoge načine povezanega z Evropo. Predavanje o transnacionalnih migracijah med Kitajsko in Evropo skozi vidik kitajskega izseljenstva bo izpostavilo nekatere ključne koncepte migracijskih študij kot se izrisujejo skozi longitudinalno etnografsko raziskavo. Poseben poudarek bo na spremembah okraja v zadnjem desetletju, kjer si lokalna oblast prizadeva na novo zamisliti območje kot inovativno zmes zamišljenih evropskih in lokalnih elementov.

Dr. Martina Bofulin je sodelavka na Inštitutu za izseljenstvo in migracije, kjer se ukvarja z različnimi vidiki mobilnosti in migracij med Ljudsko republiko Kitajsko in Evropo, vprašanji priseljevanja in integracije v Sloveniji ter povezavami med migracijami in dediščinjenjem. Aktivna je tudi na področju uvajanja medkulturne mediacije na področju zdravstva. Je urednica glasila Heriskop in članica združenja SIEF, IUAES, Japonskega združenja za preučevanje kitajskih migracij (JSSCO) in Kitajsko-evropske zveze za preučevanje kitajskih migracij (CERPE).

Vabljeni!