Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela gostja dr. Aleksandra Bizjak Končar:

Besediloslovje med teorijo in prakso.

Besedilo je predmet jezikoslovnega preučevanja že več kot pol stoletja, a se zaradi svoje zapletene pomenske zgradbe nenehno izmika sistematičnemu opisu in teoretični pojasnitvi. V jezikoslovju so bili za razlago besedila oblikovani številni modeli, ki nam pomagajo razumeti besedila v njihovi sporazumevalni vlogi. Predavanje bo uvodoma postavilo v ospredje razvoj pojmovanj besedila v evropskem kontekstu, v nadaljevanju pa se bo premaknilo k teoretičnim vprašanjem in dilemam besediloslovja ter jih prepletalo z analizo slovenskih besedil z različnih področij družbenega življenja.

Predavanje bo v ponedeljek, 30. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Aleksandra Bizjak Končar je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njeno raziskovalno zanimanje je usmerjeno v besedilno pomenoslovje, žanrsko teorijo in korpusno jezikoslovje. Med objavami s teh področij je knjiga iz leta 2005 Pridiga kot žanr (založba ZRC SAZU). Sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Pred tem je bila predavateljica za slovenščino na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi Macquarie v Sydneyju.

Vabljeni!

Dobrodošli na informativnih dnevih 2022. Spoznajte podiplomske študijske programe in vsebine, ki jih ponuja Podiplomska šola ZRC SAZU.

Tor, 24. 5. 2022 | 16:00 | Sejna soba ZRC SAZU, 1. nadstropje, Novi trg 2, Ljubljana | Informativni dan

Vede o Zemlji in okolju

Magistrski študij 2. stopnje

Sre, 25. 5. 2022 | 16:00 | Sejna soba ZRC SAZU, 2. nadstropje, Novi trg 2, Ljubljana | Informativni dan

Okoljske in regionalne študije

Doktorski študij 3. stopnje

Čet, 26. 5. 2022 | 16:00 | Sejna soba ZRC SAZU, 1. nadstropje, Novi trg 2, Ljubljana | Informativni dan

Primerjalni študij idej in kultur

Doktorski študij 3. stopnje

Razpis za vpis na magistrski študijski program je odprt do 2. 9. 2022, razpis za vpis na doktorska študijska programa je odprt do 9. 9. 2022.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Literatura v kontekstu imela Aina Vidal-Pérez:

Globalno Sredozemlje: reprezentacije obale v krizi v sodobnem romanu (1990–2020).

Predavanje v angleškem jeziku bo v četrtek, 26. maja 2022, ob 14.30. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Kljub razmeroma marginalnemu položaju med raziskovalci je Sredozemsko morje kot globaliziran in kot tak okoljsko ranljiv prostor pritegnil pozornost romaneskne produkcije zadnjih treh desetletij. V predavanju bo roman obravnavan kot kritični okvir, reprezentacije Sredozemskega morja pa kot prostor, ki ga zaznamujejo medsebojno prepletene in pospeševane krize. Morje se bo izkazalo za kompleksno pripovedno okolje, v katerem vznikajo večravninski problemi, kot so ekstraktivizem, deteritorializacija, neokolonializem, kozmopolitizem, migracije, množični turizem, državno in globalno nasilje ter predvsem okoljska kriza in antropocen. Ob romanih Donne Leon, Rafaela Chirbesa, Zene el Khalil, Ahmeda Kaleda Tavfika in drugih bodo na eni strani upoštevane pripovedne strategije, ki izhajajo iz omenjenih problemov, na drugi strani pa obtok teh pripovedi, pri čemer bosta tako Sredozemlje kakor romaneskni žanr obravnavana kot predmeta in obenem dejavnika globalizacije.

Aina Vidal-Pérez je doktorska študentka programa humanističnih in komunikacijskih ved na Odprti univerzi Katalonije. S pomočjo štipendije Vlade Katalonije (FI 2019), ki jo sofinancira Evropski socialni sklad, sodeluje v laboratoriju Global Literary Studies (GlobaLS-UOC) in pri projektu »Roman kot globalna forma: literarni izzivi in čezmejni literarni obtok«, ki ga financira špansko ministrstvo za znanost in inovacije. V disertaciji se posveča pripovednim reprezentacijam sredozemske obale z globalne perspektive. V povezavi s to temo bo leta 2023 izšel njen prispevek k zborniku The Routledge Companion to Crime Fiction and Ecology.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

V sredo, 25. maja 2022, vas ob 11. uri vabimo na gostujoče predavanje na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost, ki ga bo imela prof. dr. Ljiljana Pajović Dujović:

Družbeno-kulturni kontekst črnogorske družbe skozi prizmo tradicionalnih poročnih obredov.

Predavanje bo opozorilo na pomen običajev kot enega od pomembnih elementov kulturne identitete. Zaradi široke palete običajev, ki so značilni za črnogorsko družbo in kulturo, bo predavanje osredotočeno na običaje, povezane z organizacijo poročnega obreda, pa tudi na vse faze in obrede, ki ga spremljajo. Da bi celovito pristopili k analizi poročnih običajev in videli njihov pomen, smo upoštevali primerjavo tradicionalnih (patriarhalnih) in sodobnih poročnih praks ter analizo vrednostnih usmeritev, ki prežemajo običajne prakse na različnih stopnjah družbenega in kulturnega razvoja.

Predavanje v angleškem jeziku bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana.

Dr. Ljiljana Pajović Dujović je redna profesorica na Filološki fakulteti v Črni Gori, na Katedri za južnoslovansko književnost. Glavno težišče njenega raziskovanja je na odnosu ljudskega, tradicionalnega in pripovedne proze, na problemu intertekstualnosti ustnega in pisnega, primerjalne književnosti in imagologije. Objavila je več znanstvenih člankov na področju kulturološkihštudij, literarne zgodovine, literarne teorije in kritike.

Vabljeni!

V torek, 24. maja 2022, vas ob 11. uri vabimo na gostujoče predavanje na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost, ki ga bo imela dr. Sanja Šubarić:

Pomen besede in vloga konteksta v kolektivnih imenih tipa Crnogorac.

V predavanju bo naprej predstavljen pojem ‘pomen’, nato sledi razmislek o leksikografskem modelu za opredelitev pomena leksemov, ki označujejo etnične in državljanske identitete. Ob tej priložnosti bo predavateljica na konkretnim primeru opozorila na dejstvo, da pri določenih leksemih ni lahko določiti njihove pomenske vsebine. Tako je z etnonimi in etničnimi skupinami, oziroma pri leksemih, ki predstavljajo imena ljudstev ali imena prebivalcev določenih držav. Nedvomno izraza etnonim in narodnost nimata enotnega statusa v onomastičnih in tvorbnih sistemih, niti v leksikografskih interpretacijah znotraj različnih jezikov. Njihovo neenakomerno obravnavanje so potrdili razpoložljivi slovarji angleškega, ruskega in francoskega jezika, pa tudi slovarji srbohrvaščine, torej srbščine, hrvaščine in bošnjaščine. Ob upoštevanju terminoloških posebnosti internacionalizmov etnik in etnonim, kot sta predstavljena v jezikoslovni literaturi, se bo predavateljica zadržala na pomenski vsebini pojmov narod in prebivalec.

Leksikografska preiskava je pokazala, da ni uveljavljenega modela za opredelitev specifičnih imen, ki bi odražal tisto, kar je v sociološki literaturi priznano kot idealni tip. Vsekakor model definiranja specifičnih imen ne more biti naloga le jezikoslovcev – dobra rešitev zahteva interdisciplinarni pristop. V zvezi s tem bo poudarjen sociološki pristop pri konceptu identitete, ta pa mora imeti svojo vlogo v leksikografiji, kar pomeni, da je treba zbirna imena, kot so Črnogorec, Albanec, Hrvat, Slovenec ipd. v leksikografiji obravnavati kot etnonime in etnike, kot kategorije, ki predstavljajo etnično identiteto referenta, pa tudi kot kategorije, ki predstavljajo državljansko, tj. teritorialno identitetno referenco.

Predavanje v angleškem in srbohrvaškem jeziku bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana.

Dr. Sanja Šubarić je jezikoslovka, doktorirala je na Filološki fakulteti v Beogradu z disertacijo »Jezik v dokumentaciji črnogorskega senata«. V svojih delih se osredotoča na sinhrone in diahrone raziskave jezika, v zadnjih letih pa daje glavni poudarek na leksikografsko delo v okviru Akademije znanosti in umetnosti Črne Gore. Dr. Šubarić predava predmeta Sodobni srbski jezik: standardizacija in izgovorjava ter Sodobni srbski jezik: fonetika in fonologija na Filološki fakulteti Univerze v Črni Gori.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel izr. prof. dr. Tomaž Erjavec:

Konkordančniki CLARIN.SI.

Predavanje bo predstavilo tri konkordančnike, ki jih vzdržuje raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI. Najprej se bomo posvetili temu, kar je vsem konkordančnikom skupnega, nato pa bolj podrobno obravnavali razlike med konkordančniki KonText, noSketch Engine in novi različici noSketch Engine, ki je trenutno v fazi testiranja. Podali bomo tudi pregled korpusov, ki so dostopni na konkordančnikih.

Predavanje bo v ponedeljek, 23. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Tomaž Erjavec je zaposlen na Odseku za tehnologije znanja na Institutu »Jožef Stefan« ter na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU. Glavna področja njegovega dela so razvoj standardov za kodiranje jezikovnih podatkov ter metode označevanja in izdelave jezikovnih virov. Erjavec je najbolj citiran raziskovalec s področja jezikoslovja v Sloveniji. Je član tehničnega odbora »Informatika, dokumentacija, jezik in terminologija« pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo in nacionalni koordinator CLARIN.SI.

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje antropologije, dr. Martina Bofulin:

Strauss ob reki Ou: izseljevanje in lokalni razvoj na vzhodu Kitajske.

Nastopno predavanje bo v sredo, 18. maja 2022, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Okraj Qingtian v vzhodni provinci Zhejiang na Kitajskem se zaradi močnega izseljevanja pred in med obema svetovnima vojnama, še posebej pa v zadnjih štiridesetih letih, ponaša z nazivom »okraj izseljencev«. Območje označujejo vseprisotni sklici na izseljevanje, temu pa so se prilagodili tudi številni drugi lokalni družbeni procesi, ki kljub upadanju števila izseljenih vse bolj gradijo na posebni dediščini kraja, na mnoge načine povezanega z Evropo. Predavanje o transnacionalnih migracijah med Kitajsko in Evropo skozi vidik kitajskega izseljenstva bo izpostavilo nekatere ključne koncepte migracijskih študij kot se izrisujejo skozi longitudinalno etnografsko raziskavo. Poseben poudarek bo na spremembah okraja v zadnjem desetletju, kjer si lokalna oblast prizadeva na novo zamisliti območje kot inovativno zmes zamišljenih evropskih in lokalnih elementov.

Dr. Martina Bofulin je sodelavka na Inštitutu za izseljenstvo in migracije, kjer se ukvarja z različnimi vidiki mobilnosti in migracij med Ljudsko republiko Kitajsko in Evropo, vprašanji priseljevanja in integracije v Sloveniji ter povezavami med migracijami in dediščinjenjem. Aktivna je tudi na področju uvajanja medkulturne mediacije na področju zdravstva. Je urednica glasila Heriskop in članica združenja SIEF, IUAES, Japonskega združenja za preučevanje kitajskih migracij (JSSCO) in Kitajsko-evropske zveze za preučevanje kitajskih migracij (CERPE).

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Zgodovina, osnove in didaktika leksikologije, leksikografije in slovničarstva imel izr. prof. dr. Kozma Ahačič:

Besedne vrste skozi zgodovino slovenskih slovnic in aktualnost razlikovanja med skladenjsko in oblikoslovno-pomenoslovno delitvijo.

V slovenskem jezikoslovju, pa tudi v šolah, je bila v zadnjih petih desetletjih prisotna predvsem skladenjska delitev besednih vrst. Gre za delitev, ki je dala slovenskemu jezikoslovju teoretično podlago za pomembne raziskave. Zaradi samoumevnosti skladenjske delitve besednih vrst pa smo predvsem v šolstvu delali nekatere poenostavitve v smeri oblikoslovno-pomenoslovne delitve, vendar s premalo zavedanja, da gre za dva le delno prekrivna sistema. S podobnimi težavami smo se srečavali tudi v slovaropisju, saj večina tujih slovarjev dosledno uporablja oblikoslovno-pomenoslovno delitev (tudi SSKJ). Posegi v delitev besednih vrst namreč vplivajo tudi na način opisovanja skladenjskih pojavov. V predavanju bomo najprej na podlagi nekaj primerov preleteli zgodovino razlikovanja besednih vrst, nato pa na primeru razlike med Toporišičevo in novo šolsko slovnico na posameznih primerih predstavili razlike, prednosti in slabosti obeh sistemov.

Predavanje bo v ponedeljek, 16. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Kozma Ahačič (27. 4. 1976) je izredni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU, kjer predava od leta 2014, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in raziskovalec v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je urednik portalov Fran in Franček, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, pisec sodobnih šolskih slovnic in urednik revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies.

Vabljeni!

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel dr. Ulf Brunnbauer:

Jugovzhodna Evropa kot laboratorij za raziskovanje migracij: kaj spreminja izseljevanje v zgodbo?

Predavanje v angleškem jeziku bo v torek, 10. maja 2022, ob 13. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. Nadstropje, Ljubljana.

Ulf Brunnbauer je direktor Leibnizovega inštituta za vzhodno- in jugovzhodno evropske študije v Regensburgu in profesor zgodovine jugovzhodne in vzhodne Evrope na Univerzi v Regensburgu. Doktoriral je iz zgodovine na Univerzi v Gradcu (1999) in se habilitiral na Svobodni univerzi v Berlinu (2006). Njegove raziskave se osredotočajo na družbeno zgodovino jugovzhodne Evrope od 19. stoletja dalje, pri čemer ga posebej zanimajo migracije, delovna razmerja, družinski vzorci, okolje in družbene spremembe. Njegova zadnja knjiga “In den Stürmen der Transformation” predstavlja dolgo zgodovino postsocialistične transformacije na primeru dveh ladjedelnic. Leta 2016 je izšla njegova knjiga “Globalizing Southeastern Europe” o čezmorskem izseljevanju od 19. stoletja naprej.

Lepo vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imela doc. dr. Nataša Gliha Komac:

O oznakah in označevanju: iz slovaropisne prakse.

Z oznakami so tudi v slovaropisju vedno težave. Da je sporazumevanje lahko karseda učinkovito, jih morata vsaj približno enako razumeti tako tvorec besedila kot njegov naslovnik oz. v kontekstu splošnorazlagalnega slovarja tako redaktor kot jezikovni uporabnik. To v slovaropisni praksi poleg poznavanja družbeno-jezikovnih okoliščin pomeni domišljeno in dodelano tipologijo, ki temelji tako na poznavanju gradiva kot aktualnih teoretičnih izhodišč. V predavanju z naslovom O oznakah in označevanju: iz slovaropisne prakse bodo predstavljene neposredne izkušnje ob leksikografskem delu pri eSSKJ in izpostavljena nekatera vprašanja družbenosti slovenskega (knjižnega) jezika.

Predavanje bo v ponedeljek, 9. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Doc. dr. Nataša Gliha Komac je namestnica predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Sodeluje pri pripravi novega splošnorazlagalnega slovarja eSSKJ in je članica uredniškega odbora Jezikovne svetovalnice. Od leta 2018 kot neodvisna strokovnjakinja iz Slovenije sodeluje v Odboru strokovnjakov za Evropsko listino za regionalne ali manjšinske jezike pri Svetu Evrope.

Vabljeni!