Vabimo vas na dve nastopni predavanji, ki jih bosta imeli kandidatki za izvolitev v naziv docentk za predmetno področje literarnih ved.

V sredo, 15. septembra 2021, ob 11. uri, bo po spletni seji ZOOM imela nastopno predavanje dr. Andrejka Žejn:

Tradicionalni in kvantitativni pristopi v raziskavah slovenske pripovedne proze do prve polovice 19. stoletja.

Medtem ko je prvi slovenski roman izšel v začetku šestdesetih let 19. stoletja, je bil pomemben mejnik v razvoju slovenske pripovedi postavljen že leta 1836 s povestjo Janeza Ciglerja Sreča v nesreči. Prva slovenska izvirna pripoved pomeni točko obrata od prevedene k tudi izvirni slovenski literarni pripovedni tradiciji. Ciglerjevo delo je mogoče uvrstiti v kontekst pretekle slovenske pripovedne tradicije ter sočasne nemške in iz nemščine prevedene žanrsko sorodne literature. Ob izsledkih t. i. tradicionalnega raziskovanja bodo predstavljeni tudi rezultati računalniško podprte kvantitativne stilometrične analize. Predstavili bomo zgodovino metode in opredelili njeno vlogo v literarnih raziskavah ter na primeru slovenske pripovedne proze do prve polovice 19. stoletja ugotavljali, kako rezultati analize, ki temelji na primerjavi pogostosti najpogostejših nepolnopomenskih besed v besedilih, bodisi potrjujejo ali dopolnjujejo že znano ter kažejo na možnosti novih raziskav.

V četrtek, 16. septembra 2021, ob 10. uri, bo po spletni seji ZOOM imela nastopno predavanje dr. Monika Deželak Trojar:

Povezovalni vidiki duhovne dramatike v zgodnjem novem veku na Slovenskem.

Predavanje bo orisalo začetke duhovne dramatike v širšem evropskem prostoru in predstavilo njen postopni razcvet ter njene pojavne oblike v zgodnjem novem veku na Slovenskem. Na podlagi ohranjenih drobcev celote, ki je nekoč obstajala, a se je večina sledi za njo izgubila, bo opozorilo na pestro, živahno in med seboj presenetljivo prepleteno dramsko dejavnost na širšem slovenskem ozemlju. Osredotočilo se bo na predstavitev duhovne dramatike verskih središč, povezanih z jezuiti in kapucini, omenilo pa bo tudi druge zanimive primere na Slovenskem (verske igre v Rušah, procesije in pasijonske igre na Ptuju, Loki pri Zidanem Mostu, Marija Gradcu pri Laškem, Tržiču in Kamniku). Cilj predavanja je pokazati, da je bila duhovna dramatika povezan in razvijajoč se organizem, ki je sledil duhu časa, se spretno prilagajal razmeram in odločilno vplival na razvoj evropske dramatike ter gledališča.

Vabljeni!

V skladu z odlokom Vlade RS o določitvi začasnih pogojev za izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu je PCT pogoj za vstop v prostore Podiplomske šole ZRC SAZU. Prosimo, imejte potrdilo pri sebi.

Za vse še vedno velja, da se je potrebno držati zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužb s COVID-19  in v prostorih šole nositi obrazne maske.

Ob doslednem upoštevanju teh pogojev bomo lahko zagnali šolsko leto 2021/2022 z izvedbo predavanj v živo.

Hvala za upoštevanje!

V okviru 3. roka študijskih obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I. in III. v 2020/2021 vas vabimo na predstavitve tem doktorskih disertacij.

Ponedeljek, 13. september 2021

• ob 14. uri bo dr. Urška Perenič predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Kulturna zgodovina pisala pod mentorstvom red. prof. dr. Ota Lutharja: Postati meščanka med različnimi kulturnimi svetovi: Primer Luize Crobath Pesjak.
• ob 15. uri bo Neja Tomšič na modulu Kulturna zgodovina predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom prof. dr. Bojane Kunst: Soočanje s kolonialno zgodovino Konga skozi dokumentarni film v galeriji.
• ob 16. uri bo Dragan Petrevski na modulu Kulturna zgodovina predstavil temo doktorske disertacije, ki jo bo pisal pod mentorstvom dr. Martina Pogačarja: K uporabi teorije hibridnih medijskih memov v procesu oblikovanja in vzdrževanja kolektivnih spominov na Jugoslavijo v svetu družbenih omrežjih. Primer: YouTube.
• ob 17. uri bo Lucija Mandić predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Literatura v kontekstu pisala pod mentorstvom dr. Andrejke Žejn in dr. Monike Deželak Trojar: Oddaljeno branje slovenskega romana.
• ob 18. uri bo Jernej Kusterle na modulu Literatura v kontekstu predstavil doktorsko disertacijo, ki jo končuje pod mentorstvom prof. dr. Marka Juvana in somentorstvom doc. dr. Luke Vidmarja: Estetika grdega v slovenski moderni poeziji.

Torek, 14. september 2021

• ob 14. uri bo Rok Mrvič predstavil temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost pisal pod mentorstvom doc. dr. Barbare Ivančič Kutin in somentorice doc. dr. Saše Babič: Klasifikacija in analiza slovenskih kratkih folklornih obrazcev.
• ob 15. uri bo Nastja Slavec na modulu Antropologija: razumevanje svetotvornih praks predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom doc. dr. Nataša Gregorič Bon in somentorstvom prof. Pia Perez Aldasora (Univerze v Baskiji): Dancing as an Euskaldun: experiences and subjectivities of Basque speakers and dancers [Plesati kot Euskaldun: doživljanja in subjektivitete baskovskih govorcev in plesalcev].
• ob 16. uri bo Aleksandra Gačić na modulu Antropologija: razumevanje svetotvornih praks predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom doc. dr. Maje Petrović Šteger: Life within Limits: Childlessness, Infertility and Health Care in urban areas of Ethiopia.

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah je obvezna za opravljanje obveznosti Raziskovalnega seminarja I. in II. in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

***Povzetke predstavitev ter način izvedbe dogodka bomo objavili naknadno.***

Vabimo vas na informativne dneve za vpis na podiplomske študijske programe Podiplomske šole ZRC SAZU!

• za vpis na magistrski študij 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju bo informativni dan v sredo, 25. 8. 2021;
• za vpis na doktorski študij 3. stopnje Okoljske in regionalne študije bo v četrtek, 26. 8. 2021 in
• informativni dan za vpis na doktorski študij 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur bo v torek, 31. 8. 2021.

Dogodki bodo vedno s pričetkom ob 16. uri na spletni seji ZOOM (https://us02web.zoom.us/j/88283036019?pwd=VGVZRlFtYVMrbnMydkpmWW9zc01Bdz09).

Vabljeni!

Spoštovane študentke in študenti, sodelavke in sodelavci!

Dne 7. 7. 2021 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport organiziralo sestanek na temo priprav na študijsko leto 2021/2022 z osrednjo temo, kako jeseni zagotoviti odprtost visokošolskih zavodov in izvajanje študija v živo v primeru slabše epidemiološke slike in morebitnega novega vala epidemije. Sestanka so se udeležili številni predstavniki in predstavnice omenjenega ministrstva, Ministrstva za zdravje, NIJZ, rektorji in rektorice univerz, dekani in dekanje fakultet in samostojnih visokošolskih zavodov, predstavniki in predstavnice študentskih organizacij, študentskih domov in podporno osebje v izobraževalnem procesu. Spregovorili smo o ukrepih za izvajanje študijskega procesa v živo.

S strani vseh je bila izpostavljena želja, da bi študijski proces v študijskem letu 2021/2022 potekal v živo na visokošolskih zavodih, ob skrbnem ravnanju in upoštevanju epidemioloških navodil in priporočil NIJZ za izobraževalne zavode. Zdravstvena stroka je pri tem poudarila, da vidijo možnost uresničitve te želje le s precepljenostjo študentk in študentov ter zaposlenih na visokošolskih zavodih. Zato se apelira na vse visokošolske zavode in predstavnike študentk in študentov, da ob vse hitrejšem širjenju nove različice delta koronavirusa ter ob aktualnih podatkih o okužbah, vse vpete v študijski proces spodbudimo k cepljenju ter podpremo kampanjo promocije cepljenja proti COVID-19.

V ta namen vam v nadaljevanju sporočamo nekaj koristnih povezav in vas vzpodbujamo, da se cepite:

• Nalezimo se dobrih navad – cepimo se,
• več o novi različici delta koronavirusa na spletni strani NIJZ,
• seznam cepilnih centrov,
• mobilne cepilne enote in
• spremljajte spletno stran ministrstva in Direktorata za visoko šolstvo, kjer so objavljene aktualne informacije.

Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha

v. d. dekanje

12. maja 2021 sta bili nekaj minut po objavi javnega dogodka, predavanja na temo teorij zarot, ukinjeni Facebook strani Podiplomske šole ZRC SAZU in Filozofskega modula PŠ ZRC SAZU, pa tudi pet osebnih profilov administratork in administratorjev obeh strani. Ker nismo prejeli ne opozorila ne pojasnila glede razlogov za ukinitve omenjenih strani in osebnih profilov, domnevamo, da gre za avtomatični proces, ki ga sproži Facebookov algoritem, ko prepozna uporabo prepovedanih izrazov, pri čemer ne razlikuje objav, ki kritizirajo ideologijo zarot, in objav njihovih zagovornikov.

Zato, da bi javnost obveščala o svoji dejavnosti, je Podiplomska šola ZRC SAZU odprla računa Twitter in bo odprla  Instangram. Za obdobje, dokler ne bo mogoča, kot upamo, vrnitev na platformo Facebook, bo PŠ ZRC SAZU svoja obvestila objavljala na svoji spletni strani, računu Twitter (in kmalu še Instagram), začasno pa bo uporabljala tudi Facebook stran ZRC SAZU.

Prosimo vas za razumevanje.

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje arheologije, dr. Edisa Lozić:

Rimskodobni nagrobni spomeniki: indici rimskodobnih kamnolomov.

Nastopno predavanje bo v ponedeljek, 12. julija 2021, ob. 11. uri, preko spletne seje ZOOM.

Iskanje primernega lokalnega kamnoloma, katerega kamniti izdelki so se uporabljali za gradnjo novo ustanovljenih mest in potrebne infrastrukture, je bila ena od prvih nalog nove rimske uprave. Kljub temu, da so rimska mesta v arheološkem zapisu najbolje prepoznana prav po velikih infrastrukturnih projektih grajenih iz lokalnega kamna, je poznavanje lokacije samih kamnolomov in njihove vloge v ekonomskem smislu zelo slabo poznana. Raziskave rimskih kamnolomov, z izjemo nekaterih klasičnih grško-rimskih kamnolomov marmorja, so dolgo časa ostajale v ozadju arheoloških raziskav, predvsem zato, ker je sledove njihove uporabe brez intenzivne arheološkega pregleda in/ali arheoloških izkopavanj zelo težko prepoznati.

Napredek v tehnologiji ponuja nove možnosti njihovega odkrivanja. Prednost kamnolomov pred drugi vrstami arheoloških sledi je namreč to, da so pustil zelo jasno sled v prostoru, ki jo je mogoče zaznati s tehnikami daljinskega zaznavanja, predvsem zračnega laserskega skeniranja. Vendar je vsako daljinsko zaznavanje omejeno na detekcijo potencialnih lokaciji in je šele prvi korak k odkrivanju rimskih kamnolomov. A z natančnimi prostorskimi analizami, ki omogočajo povezovanje in oprezovanje podatkov o rimski infrastrukturi (ceste, mesta, prostorska distribucija kamnitih spomenikov), naravnimi geografskimi dejavniki (relief, vodna mreža, geološke danosti) ter rezultati geoloških analiz in geološko ekspertizo, lahko podamo natančno arheološko interpretacijo prostora, ki omogoča razmeroma natančno določevanje potencialnih lokacij rimskih kamnolomov.

V predavanju bo kandidatka predstavila, zakaj rimski (kamniti) nagrobni spomeniki, ki so dolgo časa služili zgolj kot vir epigrafskih in umetnostno-zgodovinskih študij, predstavljajo dobro izhodišče za raziskave rimskih kamnolomov predvsem na območjih geografsko izoliranih rimskih provinc.

Dr. Edisa Lozić je asistentka z doktoratom na Inštitutu za Arheologijo ZRC SAZU. Po uspešnem habilitacijskem postopku postala sodelavka arheološkega modula na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vir fotografije.

Vabimo vas na informativna dneva novih študijskih programov s področja naravoslovja na Podiplomski šoli ZRC SAZU!

• Informativni dan za magistrski študij 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju bo v torek, 22. 6. 2021, ob 16. uri preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 828 1628 6378, passcode: 332185).
• Informativni dan za doktorski študij 3. stopnje Okoljske in regionalne študije bo v sredo, 23. 6. 2021, ob 16. uri preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 818 5124 6792, passcode: 788686).

Razpis za vpis je odprt do srede, 31. 8. 2021 za magistrski študij in do petka, 10. 9. 2021 za doktorski študij. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ.

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru doktorskega modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Darja Fišer:

»Prvič, sem političarka in ne politik, drugič pa …«

– Korpusni pristop k raziskovanju parlamentarnega diskurza.

Predavanje bo v torek, 8. junija 2021, ob 16. uri , preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 881 7885 8462, Passcode: 590958).

V predavanju predstavimo uporabnost jezikovnih korpusov za analizo družbenokulturnih pojavov, ki jih lahko raziskujemo na podlagi jezikovne rabe v specializiranem, političnem diskurzu. Na primeru korpusne analize govorov poslank in poslancev, kjer nas bo zanimala dinamika zastopanosti žensk v parlamentu in značilnosti njihove rabe jezika, bomo pokazali vrednost bogato označenega diahronega korpusa slovenskih parlamentarnih razprav za digitalno humanistiko in družboslovje.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!