Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel akad. prof. dr. Marko Snoj:
Etimologija je odkrivanje pogleda na svet.
Etimologija je jezikoslovna znanost, ki odkriva, kdaj, zakaj in kako so nastale pomenonosne prvine posameznega jezika, ki so morfem, beseda, neprozorna stalna besedna zveza in frazem. Te prvine namreč niso od včeraj. Velika večina je bila tu že pred našim rojstvom. Naučili smo se jih od staršev, oni od svojih staršev in tako nazaj vse do rojstva posamezne besede ali časa, ko je iz tujega jezika prišla v našega. Tako kot vsak človek ima tudi vsaka beseda svoje prednike in sorodnike, ki nam ne povedo samo tega, kakšna je bila ob svojem rojstvu, temveč tudi, kakšne so bile okoliščine njenega spočetja. Povedano bolj eksaktno: kakšno predstavo so imeli tedanji ljudje o poimenovanem, pri čemer spoznanja o teh predstavah niso stvar bolj ali manj posrečenega ugibanja, temveč so rezultat matematično natančne metode, ki korak za korakom pripelje do rezultata.
Slovani so v pojmu ‘prav’ videli usmerjenost naravnost naprej, v pojmu ‘narobe’ pa krivino. Iz tega obdobja imamo pri nas tvorjenki pravica in krivica, ki v samostalniški obliki izražata, kaj je prav in kaj narobe. Prislov krivo, ki je še nedavno pomenil ‘narobe’, se je pri nas umaknil inovaciji narobe, ki je izvorno sklop iz predložne zveze na robe, ta pa je označevala način, da je kdo oblekel obleko na robe, danes bi rekli na robove, tj. tako, da se vidijo robovi, ob katerih so sešiti ukrojeni deli obleke. Kaj to pove o miselnosti naših tedanjih prednikov, je stvar interpretacije. Kakor je tudi stvar interpretacije, zakaj je beseda s pomenom ‘delo’ pri različnih narodih tako različno motivirana. V slovenščini je delo prvotno ‘sestavljanje’, pri Hrvatih in Srbih je rad prvotno ‘skrb’, pri Makedoncih in Bolgarih je rabota ‘tisto, kar pripada služabniku, sužnju, rabu’, Madžari pa so si besedo munka, ki pomeni ‘delo’, izposodili iz slovanske mǫka, ki je pomenila ‘muka’. Etimologija odgovarja na vprašanja, kaj (so si naši predniki predstavljali, da) je življenje, kaj je bilo (po predstavah naših prednikov) prej, kura ali jajce. Kakšna je temeljna razlika med ‘ljubiti’ in ‘marati’. Ugotavlja, da je za Slovane ‘svet’ to, kar se vidi, kar se sveti, za Grke in Rimljane ‘urejenost, okras’ in za Germane ‘čas človekovega življenja’. In tako za vsako stvar, reč, dejanje, razmerje. Vse, kar je mogoče ubesediti, je predmet obravnave etimološke stroke, ki prek poimenovanj razkriva miselnost naših davnih prednikov, od katerih nam je sicer ostalo le kako grobišče ali pa še to ne.
In zakaj je vse to potrebno sodobnemu človeku? Zato, da se spoznavamo, saj smo v večji ali manjši meri potomci ljudi s temi predstavami. Smo utelešenje njihovega življenjskega načina, ta pa je bil bolj ali manj skladen z njihovimi predstavami o svetu, ki so ga soustvarjali.
Predavanje bo v ponedeljek, 29. novembra 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.
Akad. prof. dr. Marko Snoj se od začetka svoje poklicne poti posveča vprašanjem slovenske, slovanske in indoevropske etimologije, naglasoslovja in slovaropisja. Sodeloval je pri štirih knjigah temeljnega Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Njegova bibliografija poleg tega obsega še vrsto člankov z omenjenih področij in naslednja samostojna knjižna dela: Kratka albanska slovnica (1991), Rückläfiges Wörterbuch der albanischen Sprache (1994), Slovenski etimološki slovar v treh izdajah (1997, 2003, 2016), ki je prosto dostopen tudi na Franu, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009), Slovar jezika Janeza Svetokriškega (2006) in Slovar Pohlinovega jezika (2020). V letih 2008 do 2018 je bil predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Vabljeni!
(Vir fotografije)
