Oddelek za predmete: Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

• Marxovsko polje
• Ideologija in iluzija
• Kritika in metoda
• Fetišizem
• Materializem razmerij
• Ideološki aparati države
• Frankfurtska šola
• Psihoanalitično polje
• Imaginarne scene
• Znanost in resnica
• Encore
• Realnost idealizma
• Logika bistva
• Država
• Transcendentalna premestitev
• Demokracija in kapitalizem
• Obče ekvivalence
• Demokracija in država
• Odsotnost ideologije, prisotnost ideologije
• Pomen resnice

Temeljni literatura in viri:

• Theodor W. Adorno / Max Horkheimer 2002: Dialektika razsvetljenstva, prevedli Seta Knop, Mojca Kranjc, Rado Riha, Ljubljana: Studia Humanitatis.
• Louis Althusser 2011: Lenin and Philosophy and Other Essays, New York, NY: Monthly Review Press.
• Louis Althusser 2000: “Ideologija in ideološki aparati države”, v: Izbrani spisi, prevedla Zoja Skušek, Ljubljana: Založba */cf.
• Louis Althusser 2016: Reading Capital: The Complete Edition, London / New York: Verso.
• Alain Badiou, Francois Balmès 1976: De l’idéologie, Paris: Maspero.
• Alain Badiou 2005: Being and Event, London / New York, NY: Continuum.
• Alain Badiou 2006: Pogoji, prevedla Samo Tomšič in Ana Žerjav, Ljubljana, Založba ZRC.
• Alain Badiou 2009: Logics of Worlds, Being and Event 2, London / New York, NY: Continuum.
• Alain Badiou 2011, “The Democratic Emblem”, in: Agamben et al., Democracy in What State? New York, NY: Columbia University Press.
• Etienne Balibar 2002: Marxova filozofija, prevedel Peter Klepec, Ljubljana: Krtina.
• Jürgen Habermas 1971: “Technology and Science as ‘Ideology’,” in: Jürgen Habermas: Towards a Rational Society. Student Protest, Science, and Politics, London: Heinemann.
• G.W.F. Hegel 2013: Oris filozofije pravice, prevedel Zdravko Kobe, Ljubljana: Krtina.
• G.W.F. Hegel 2001: Znanost logike 1., prevedel Zdravko Kobe, Ljubljana: DTP.
• G.W.F. Hegel 1994: Znanost logike II., prevedel Zdravko Kobe, Ljubljana: DTP.
• Immanuel Kant 2001-2012: Kritika čistega uma, prevedel Zdravko Kobe: Kritika čistega uma 1/4: Problemi 1-2/2001, letnik XXXIX, str. 4-170; Kritika čistega uma 2/4: Problemi 1-2/2007, letnik XLV, str. 5-114: Kritika čistega uma 3/4: Problemi 7-8/2011, letnik XLIX, str. 5-260; Kritika čistega uma 4/4: Problemi, št. 9-10/2012, letnik L, str. 5-99.
• Jacques Lacan 1985: Še. Seminar, knjiga XX., prevedli Slavoj Žižek et al., Ljubljana: DTP.
• Jacques Lacan 2007: Ecrits: The First Complete Edition in English, New York, NY / London: Norton. (Delno: 1994, Spisi, prevedli Tomaž Erzar et al., Ljubljana: DTP).
• Octave Mannoni 1969: Clefs pour l’Imaginaire ou L’Autre Scène, Paris: Seuil.
• Herbert Marcuse 2007: One-Dimensional Man. Studies in the ideology of advanced industrial society, London / New York, NY: Routledge.
• Karl Marx 1979: Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela (MEID), I. in II. zv., Ljubljana: Cankarjeva založba.
• Karl Marx 1985: Kritika politične ekonomije, prevedli Božidar Debenjak, Valentin Kalan, Tomaž Mastnak, Jelica Šumič–Riha, Rado Riha, Primož Simoniti, Peter Wieser, METI I./8, Ljubljana: Delavska enotnost; (1989), H kritiki politične ekonomije. 1858–1861, prevedli Igor Kramberger, Tomaž Mastnak, Rado Riha, METI I./9, Ljubljana: Delavska enotnost.
• Karl Marx 2012: Kapital: kritika politične ekonomije, prevedla Mojca Dobnikar, 3. izdaja, Ljubljana: Sophia.
• Slavoj Žižek 1989: The Sublime Object of Ideology. London / New York, NY: Verso.
• Slavoj Žižek 1993: Tarrying with the Negative. Kant, Hegel, and the Critique of Ideology, Duke University Press.
• Alenka Zupančič 2004: Poetika. Druga knjiga, Ljubljana: DTP.

Cilji in kompetence:

Ideologja je eden klasičnih problemov politične teorije, ni pa še postala filozofski pojem v pravem pomenu, četudi je vsepričujoča vsakič, ko se filozofija sooča bodisi s politiko bodisi s fenomenološko realnostjo. Ideologija je pojem, katerega mesto in status sta še negotova prav zaradi težav njegovega zapopadenja. Cilj teh predavanj je na novo premisliti ideologijo v razmerju do filozofije in preučiti veljavnost ideologije kot filozofskega pojma, ki določa strukturni moment v dejanskosti mišljenja.

Izvor te problematike je mogoče odkriti pri mladem Marxu, kjer se ideologija navezuje na materialni razvoj družbe, ki vodi v proizvajanje sprevrnjenih predstav. Ideologija torej zaobjema sprevrnjene predstave, katerih porajanja ne povzroča sam razvoj družbe, pojasnjen zgolj v materialnih in ekonomskih terminih. Filozofija je zato za mladega Marxa ena ključnih tarč kritike novega kritičnega materializma. Toda že za mladega Marxa je kritika ideologija bolj zapletena: materialna dejstva, ki naj bi jih kritika ideologije uporabila, niso zgolj drugačna dejstva, pač pa imajo tudi drugačno strukturo od strukture dane realnosti. Zato je prvi korak kritike ideologije poseg v diskurz o dani realnosti oziroma vprašanje “kaj je?” Ta težava zaznamuje vsa ključna razmerja, ki strukturirajo okvir ideologije: pojme znanosti, države, subjekta in filozofije, in obenem zahteva njihov ponovni premislek glede na posledice razcepa, ki ga povzroča ideologija.

Cilj teh predavanj je analizirati razmerje med filozofijo in ideologijo v vseh njegovih implikacijah in posledicah. Sledili bomo zgodovinski liniji debate o ideologiji in jo navezali na psihoanalitično restrukturiranje subjekta, kolikor je le-to vključeno v vprašanje o resnici v diskurzu o ideologiji. Na koncu bomo poskušali pojasniti rabo pojma ideologije v kontekstu sodobnega enačenja diskurzov v demokratskem redu.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Druge vrste nastopov študentov

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 80 %
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 20 %