Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporočljivo je vsaj pasivno znanje nemškega, angleškega in italijanskega jezika.

Vsebina

• pregled zgodovine raziskav arheologije krajine
• teorija in metodologija arheologije krajine
• digitalne metode v arheologiji krajine
• delo s podatki laserskega skeniranja Slovenije in drugimi podatki daljinskega zaznavanja
• arheološka interpretacija v arheologiji krajine

Temeljni literatura in viri

Teorija in metode

• Ashmore, W., Knapp, B. A. (ur.) 1999, Archaeologies of Landscape: Contemporary Perspectives. Malden, Oxford.
• Aston, M. 1985, Interpreting the Landscape: Landscape Archaeology and Local History. London, New York.
• Bender, B., Winer, M. (ur.) 2001, Contested Landscapes: Movement, Exile and Place. Oxford, New York.
• Chapman, H. 2006, Landscape Archaeology and GIS. Stroud.
• David, B., Thomas, J. (ur.) 2008, Handbook of Landscape Archaeology. Walnut Creek.
• Clark, J., Darlington, J., Fairclough, G. 2004, Using Historic Landscape Characterisation. English Heritage’s review of HLC Applications 2002 – 03. London.
• Doneus, M. 2013, Die hinterlassene Landschaft. Prospektion und Interpretation in der Landschaftsarchäologie. Wien.
• Garmy, P. 2012, Villes, réseaux et systèmes de villes. Contribution de l’archéologie. Paris, Arles.
• Hooke, D. 1997, The Landscape of Anglo-Saxon England. London, New York.
• Howard, P. 2006, Archaeological Surveying and Mapping. Recording and depicting the landscape. London, New York.
• Kuna, M. 2004, Nedestruktivní archeologie. Teorie, metody a cíle. Plzen.
• Lodewijckx, M., Pelegrin, R. (ur.) 2011, A Wew from the Air: Aerial Archaeology and Remote Sensing Techniques. Results and opportunities. Oxford.
• Muir, R. 2004, Landscape Encyclopedia. Macclesfield.
• Olsen, B. 2002, Od predmeta do teksta. Beograd.
• Opitz, R. S., Cowley, D. C. (ur.) 2013, Interpreting Archaeological Topography. Airborne Laser Scanning, 3D Data and Ground Observation. Oxford.
• Parcak, S. H. 2009, Satellite remote sensing for archaeology. London, New York.
• Johnson, M. 2007, Ideas of Landscape. Malden, Oxford, Carlton.
• Sarris, A. (ur.) 2015, Best Practices of GeoInformatic Technologies for the Mapping of Archaeolandscapes. Oxford.
• Tilley, C. 2004, The materiality of stone: explorations in landscape phenomenology 1. Oxford, New York.
• Trigger, B. G. 1967, Settlement Archaeology. Its Goals and Promise, American Antiquity 32 (2), 149-160.
• Ucko, P. J., Layton, R. (ur.) 1999, The Archaeology and Anthropology of Landscape: Shaping your landscape. London, New York.
• Wiseman, J., El-Baz, F. (ur.) 2007, Remote Sensing in Archaeology. New York.

Slovenija

• Badjura, R. 1953, Ljudska geografija: Terensko izrazoslovje. Ljubljana.
• Gams, I. 1974, Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana.
• Ilešič, S. 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. – SAZU, Ljubljana.
• Mlekuž, D. 2013, Skin Deep: LiDAR and Good Practice ofLandscape Archaeology. V: C. Corsi, B. Slapšak, F. Vermeulen (ur.), Good Practice in Archaeological Diagnostics. Non-invasive Survey of Complex Archaeological Sites, 113-131.
• Novaković, P. 2003, Osvajanje prostora: razvoj prostorske in krajinske arheologije. Ljubljana.
• Pleterski, A. 2011, Župa Bled. Nevidna srednjeveška Evropa. Ljubljana.
• Slapšak, B. 1995, Možnosti študija poselitve v arheologiji. Ljubljana.
• Štular, B. 2011, The use of lidar-derived relief models in archaeological topography. The Kobarid region (Slovenia) case study (Uporaba modelov reliefa pridobljenih z lidarskim snemanjem v arheološki topografiji. Študijski primer Kobariške), Arheološki vestnik = Acta archaeologica 62, 393-432.
• Štular, B., Kokalj, Ž., Oštir, K., Nuninger, L. 2012, Visualization of lidar-derived relief models for detection of archaeological features, Journal of Archaeological Science 39 (11), 3354–3360.
• Štular, B. , Lozić, E. 2016, Primernost podatkov projekta Lasersko skeniranje Slovenije za arheološko interpretacijo: metoda in študijski primer. V: R. Ciglič, M. Geršič, D. Perko, M. Zorn (ur.), Digitalni podatki, Ljubljana, 157-166.
• Štular, B. (ur./ed.) 2020, Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih = Medieval archaeology of Bled Island. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 42, Ljubljana.

Cilji in kompetence

Raziskovanje prostora v arheologiji ima več stoletno zgodovino. Razvoju zadnjega pol stoletja lahko sledimo že po uporabi različnih izrazov: poselitvena arheologija, prostorska arheologija, naselbinska arheologija in arheologija krajin. Vsak izraz opisuje preplet teoretskih izhodišč in metodoloških orodij, ki skupaj tvorijo “šolo” oziroma arheološko prakso. V zadnjih desetletjih razvoj vede ne temelji več na teoretskih in metodoloških premikih temveč na tehnološkem razvoju.

Študenti in študentke predmeta Arheologija krajine bodo preučili najpomembnejše arheološke prakse raziskovanja prostora s poudarkom na relevantnih modernih metodah, ki jih obeležujeta predvsem digitalna arheologija in t. i. lidarski podatki (skupaj z ostalimi metodami daljinskega zaznavanja). Prva omogoča dostop in analizo ogromne količine raznorodnih podatkov. Lidarski podatki oziroma podatki zračnega laserskega skeniranja imajo potencial, da prinesejo količino novih arheoloških podatkov, ki je bila doslej nepredstavljiva.

Študenti in študentke bodo s študijem objav in predvsem s praktičnim delom z izbranimi metodami digitalne arheologije in/ali daljinskega zaznavanja pridobili kompetence za samostojno izvedbo arheološke analize v prostoru.

Predvideni študijski rezultati

Predvideni študijski rezultat je samostojna pisna naloga v obliki znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja

• Daljši pisni izdelek (80 %)
• javni nastop ali predstavitev (20 %)

Reference nosilca

• Kako in zakaj izboljšati dostopnost arheološkega LiDAR-ja (https://iza2.zrc-sazu.si/sl/dogodki/kako-in-zakaj-izboljsati-dostopnost-arheoloskega-lidar-ja). − 15. februar 2023, spletno predavanje, organizator Museum of London Archaeology v okviru raziskovalnega projekta TEtrARCHs, dostopno na spletni strani: https://www.tetrarchs.org/index.php/2023/01/28/february-2023-our-first-tetrarchs-seminar/.
• ŠTULAR, B., LOZIĆ E., EICHERT S. 2023, Interpolation of airborne LiDAR data for archaeology, Journal of Archaeological Science: Reports 48, p.p. 103840. https://doi.org/10.1016/j.jasrep.2023.103840
• ŠTULAR, Benjamin, LOZIĆ Edisa, Airborne LiDAR data in landscape archaeology. An introduction for non-archaeologists. – Journal it – Information Technology, july 2022.
• ŠTULAR, Benjamin 2022, Scientific Dissemination of Archaeological Interpretation of Airborne LiDAR-derived Data. − V: K. Gartski (ur.), Critical Archaeology in the Digital Age, Proceedings of the 12th IEMA Visiting Scholar Conference, Cotsen Digital Archaeology Series 2, 111−122.
• ŠTULAR, B., EICHERT S, LOZIĆ E., Airborne LiDAR Point Cloud Processing for Archaeology. Pipeline and QGIS Toolbox, Remote Sensing 13, no. 16: 3225. https://doi.org/10.3390/rs13163225
• ŠTULAR Benjamin, LOZIĆ Edisa, EICHERT Stefan, Airborne LiDAR-Derived Digital Elevation Model for Archaeology, Remote Sens. 2021, 13(9), 1855; https://doi.org/10.3390/rs13091855.