Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti pri tem predmetu ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje osnov teorij spomina, post-socializma in kulturnih študij, saj bo to olajšalo razumevanje obravnavanih tem in omogočilo aktivno sodelovanje v diskusijah ter praktičnih nalogah. Slušatelji in slušateljice morajo biti pripravljeni na analizo kompleksnih teoretskih besedil in raziskovalno delo.

Vsebina

Spomin na socializem kot kulturna in diskurzivna praksa:

• Zakaj raziskovanje spomina?
• Zakaj raziskovanje post-socializma?
• terminološka vprašanja, post-socializem, post-komunizem, tranzicija, transformacija;
• značilnosti pristopov post-socialističnim družbam;
• oblike spominjanja na socializem: spletne strani, muzeji, narativi, književnost, filmi, …

Nostalgija do socializma: med obrambo in obtožbo:

• zgodovina nostalgije;
• nostalgija kot družbeno relevanten pojem;
• funkcije in akterji nostalgije po socializmu;
• pojavne oblike nostalgije po socializmu;
• nostalgija po socializmu in potrošništvo.

Spomin na socializem na območjih nekdanje Jugoslavije:

• značilnosti jugoslovanskega socializma in post-jugoslovanskega post-socializma;
• spomin na socializem med nacionalnim in nad-nacionalnim;
• dialog med »uradnim« spominom in privatnimi spomini.

Jugonostalgija kot družbeni in kulturni fenomen:

• funkcije in pojavne oblike jugonostalgije;
• značilnosti jugonostalgičnega diskurza;
• različne oblike jugonostalgije med bivšimi jugoslovanskimi narodi;
• jugonostalgija in izseljenstvo.

Spomin na socializem v umetnosti in drugih performančnih oblikah:

• spomin na socializem in filmska umetnost;
• spomin na socializem in književnost;
• spomin na socializem in ostale umetnosti.

Spomin na socializem in oblikovanje kolektivnih identitet:

• spomin na socializem in delavski razred;
• spomin na socializem in vojaki;
• spomin na socializem in borci proti fašizmu;
• spomin na socializem in ženske;
• spomin na socializem in pripadniki manjšinskih skupnosti.

Temeljna literatura in viri

• Boym, Svetlana. 2001. The Future of Nostalgia, New York: Basic Books.
• Hann, Chris M. ur. 2002. Postsocialism: Ideals, Ideologies and Practices in Eurasia, Routledge.
• Forrester, Sibelan, Zaborowska, Magdalena in Gapova, Elena ur. 2004. Over the Wall/After the Fall: Post-Communist Cultures Through an East-West Gaze, Indiana University Press.
• Berdahl, Daphne. 1999, Where the World Ended: Re-Unification and Identity in the German Borderland, Berkeley – Los Angeles – London: University of California Press.
• Stewart, Kathleen. 1988. Nostalgia – A Polemic, Cultural Anthropology, 3/3.
• Nostalgia, Balcanis, 12-16, letnik 5, pomlad-zima 2004.
• Yuniverzum, Časopis za kritiko znanosti, 2006.

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je razviti razumevanje procesov in praks spomina na socializem v post-socialističnih družbah ter raziskati njihov vpliv na sodobne družbene in kulturne diskurze. Študentke in študneti bodo pridobili kompetence za analizo spomina kot kulturne in diskurzivne prakse, ki omogoča zagovarjanje družbenih pozicij, strategij in moralnih vrednot v obdobju post-socialističnih transformacij. Poseben poudarek bo na individualnih izkušnjah in naracijah, ter njihovem prepletanju s kolektivnimi in »uradnimi« interpretacijami, kar bo omogočilo kritično razumevanje post-socialističnih transformacij in njihovih vplivov na osebno in družbeno življenje.

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji in slušateljice bodo znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabili za izdelavo znanstvenega prispevka, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka. Pri tem bodo razvili sposobnost kritične analize in interpretacije spominskih praks v post-socialističnem kontekstu, sposobnost sinteze pridobljenih informacij ter veščine akademskega pisanja, kar bo prispevalo k njihovemu znanstvenemu in strokovnemu razvoju.

Metode poučevanja in učenja

Oblike dela:

• frontalna oblika poučevanja,
• delo v manjših skupinah oz. dvojicah,
• samostojno delo študentk in študentov,
• e-izobraževanje.

Metode (načini) dela:

• razlaga,
• razgovor, diskusija, debata,
• delo z besedilom,
• proučevanje priemra.

Načini ocenjevanja

• daljši pisni izdelek (80 %),
• končno ocenjevanje (pisni/ ustni izpit) (20 %).