OPIS PREDMETA

Zgodovinska geografija


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Humana geografija

Koda predmeta: 96
Letnik: Brez letnika


Nosilec / Nosilka
Izr. prof. dr. Matija Zorn

ECTS: 6

Obseg: predavanja 45 ur,  seminarji 45 ur
Vrsta predmeta: splošno izbirni
Jeziki: slovenski, angleški
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminarji

 

Učni načrt predmeta (prenesi)

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana druga bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII. stopnje

 

Vsebina:

Koliko in v kakšnem obsegu je geografija »dolžna« zajeti zgodovinska dejstva? Kolikšen pomen je treba geografiji pripisati pri nekdanjem pokrajinskem razvoju? Kako globoko v preteklost se lahko podamo pri geografskih raziskavah? S temi izzivi se sooča zgodovinska geografija (»geografija preteklosti«), veda, ki obravnava geografske razmere v preteklosti oziroma posamezne pokrajinske elemente kot posledico zgodovinskega razvoja ter skuša razumeti »delovanje« preteklih (kulturnih) pokrajin. Kot vir ji služijo: zgodovinska pisna in kartografska dela, dognanja naravoslovnih ved (na primer dendrokronologija, palinologija) in pokrajina sama. Pri obravnavi (kulturne) pokrajine uporablja genetičen pristop.

  • Študent oz. študentka spozna pomen preteklih pokrajinskih sprememb za razumevanje sodobne pokrajine,
  • poglobi poznavanje zgodovine za razumevanje preteklih in sodobnih družbenogeografskih procesov,
  • spozna zgodovinsko dimenzijo posameznih pokrajinskih elementov,
  • skuša razumeti ali je današnja (kulturna) pokrajina rezultat sodobnih procesov ali daljšega razvoja.

 

Temeljni literatura in viri:

  • Atkins, P. J., Simmons, I. G., Roberts, B. K. 2004: People, Land and Time: An Historical Introduction to the Relations Between Landscape, Culture and Environment. London: Arnold
  • Baker, A. R. H. 2003: Geography and History: Bridging the Divide. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Baker, A. R. H., Billinge, M. (ur.) 1982: Period and Place: Research Methods in Historical Geography. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Baker, A. R. H., Gregor, D. 1984: Explorations in Historical Geography: Interpretative Essays. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Bičík, I., Gabrovec, M., Kupková, L. 2019: Long-term land-use changes: a comparison between Czechia and Slovenia. Acta geographica Slovenica 59-2, str. 91–105. DOI: 10.3986/AGS.7005
  • Bračič, V. 1998: Historično-geografska dediščina. V: Geografija Slovenije. Ljubljana, Slovenska matica, str. 244–269.
  • Butlin, R. A. 1996: Historical Geography: Trough the Gates of Space and Time. London: Arnold.
  • Butlin, R. A., Dodgshon, R. A. (ur.) 1999: An Historical Geography of Europe. Oxford: Oxford University Press.
  • East, W. G. 1966: The Geography Behind History. London: Nelson.
  • Gabrovec, M., Bičík, I., Komac, B. 2019: Land registers as a source of studying long-term land-use changes. Acta geographica Slovenica 59-2, str. 83 –89. DOI: 10.3986/AGS.7349
  • Gabrovec, M., Komac, B., Zorn, M. 2012: Vpliv sprememb rabe tal na geomorfne procese v zadnjih stoletjih na primeru Zgornjega Posočja. V: Dolgoročne spremembe okolja 1. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25. Ljubljana: Založba ZRC, str. 101–109.
  • Gabrovec, M., Kumer, P. 2019: Land-use changes in Slovenia from the Franciscean Cadaster until today. Acta geographica Slovenica 59-1, str. 63–81. DOI: 10.3986/AGS.4892
  • Gašperič, P. 2007: Cartographic images of Slovenia through time. Acta geographica Slovenic 47-2, str. 245–273. DOI: 10.3986/AGS47205
  • Glamuzina, N., Fuerst-Bjeliš, B. 2015: Historijska geografija Hrvatske. Split: Sveučilište u Splitu.
  • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog: I. Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: DZS, 1970.
  • Götz, W. 1904: Historische Geographie: Beispiele und Grundlinien. Leipzig: F. Deuticke.
  • Guelke, L. 1982: Historical Understanding in Geography: An Idealist Approach. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Haffke, J. (ur.) 2011: Historische Geographie: Konzepte und Fragestellungen: gestern, heute, morgen: Festschrift für Klaus Fehn zum 75. Geburtstag. Bergisch Gladbach: E. Ferger.
  • Ilešič, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela SAZU 2. Ljubljana.
  • Ilešič, S. 1964: Preostanki preteklosti v pokrajini kot element resničnega geografskega okolja. Geografski vestnik 36, str. 3–12.
  • Klemenčič, V. 1970: Zur historischen Geographie Istriens. Österreichische Osthefte 12-4, str. 278–279.
  • Kosi, M. 2011: Zgodovinska geografija. V: Enciklopedija Slovenije 15. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 172.
  • Kučera, Z. 2008: Historical geography between geography and historiography. Internet Journal of Historical Geography and Environmental History 5-1, str. 5–13.
  • Langton, J. 1988: The two traditions of geography, historical geography and the study of landscapes. Geografiska Annaler. Series B, Human Geography 70-1, str. 17–25. DOI: 10.1080/04353684.1988.11879547
  • Lučić, J. 1976: Prilog pitanju historijske geografije. Historijski zbornik 29-30, str. 61–76.
  • Morrissey, J., Nally, D., Strohmayer, U., Whelan, Y. 2014: Key Concepts in Historical Geography. Los Angeles: SAGA.
  • Offen, K. 2012: Historical geography I: Vital traditions. Progress in Human Geography 36-4. DOI: 10.1177/0309132511417964
  • Offen, K. 2013: Historical geography II: Digital imaginations. Progress in Human Geography 37-4. DOI: 10.1177/0309132512462807
  • Offen, K. 2014: Historical geography III: Climate matters. Progress in Human Geography 38-3, str. 476–489. DOI: 10.1177/0309132513501429
  • Petek, F., Fridl, J. 2004: Pretvarjanje listov zemljiško-katastrskega načrta v Gauss-Krügerjev koordinatni. Geografski vestnik 76-2.
  • Petek, F., Urbanc, M. 2004: The Franziscean Land Cadastre as a key to understanding the 19th-century cultural landscape in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1, str. 89–113. DOI: 10.3986/AGS44104
  • Pounds, N. J. G. 2009: An Historical Geography of Europe: 1500–1840. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Schenk, W. 2001: Historische Geographie. Heidelberg: WBG.
  • Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Vrišer, I. 1985: Historična geografija: cilji, pomen in metode. Geografski vestnik 57, str. 73–82.
  • Zorn, M. 2007: Jožefinski vojaški zemljevid kot geografski vir. Geografski vestnik 79-2, str. 129–140.
  • Zorn, M. 2009: Uporaba zgodovinskih virov pri sorodnih vedah zgodovine. Kronika 57, Izredna številka, str. 383–400.
  • Zorn, M., Breg Valjavec, M., Ciglič, R. 2018: Kartografski viri in viri daljinskega zaznavanja ter njihova uporabnost za spremljanje dinamike rečnega toka: na primeru mejnih odsekov Drave in Dragonje. V: Ustvarjanje slovensko-hrvaške meje. Vpogledi 19. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, str. 207–229.

 

Cilji in kompetence:

  • Študent oz. študentka spozna teorije, teoretične modele ter metodološke pristope in orodja za poglobljeno in kritično spoznavanje, raziskovanje in razumevanje preteklih (kulturnih) pokrajin,
  • spozna uporabo in aplikacijo zgodovinskih virov/dejstev za preučevanje preteklih (kulturnih) pokrajin,
  • razume in vrednoti razmerja med preteklimi in sodobnimi geografskimi procesi,
  • razume vlogo človeka in njegovih dejavnosti skozi zgodovino v luči spreminjanja (kulturne) pokrajine,
  • prepozna naravnogeografske in družbenogeografske procese v pokrajini, ki vplivajo na pokrajinske spremembe,
  • pridobi zmožnost kritične ocene pokrajinskega razvoja v preteklosti.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • študent oz. študentka pozna temelje značilnosti zgodovinskih sprememb v (kulturni) pokrajini ter pozna vzroke in pokazatelje (kazalce) teh sprememb;
  • razume posledice vsakokratnih zgodovinskih sprememb pokrajine ter jih aplicira na sedanjost;
  • zna vrednotiti pokrajino na podlagi zgodovinskega razvoja ter razume delovanje preteklih (kulturnih) pokrajin.

 

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Samostojno delo študentov

Metode (načini) dela:

  • Razlaga
  • Proučevanje primera
  • Druge vrste nastopov študentov
  • Vključevanje gostov iz prakse

 

Načini ocenjevanja:

  • Daljši pisni izdelki (30 %)
  • Javni nastop ali predstavitev (10 %)
  • Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (60 %)

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Družbena geografija krasa ǀ

Doc. dr. Mateja Breg Valjavec,

ECTS: 6

Družbene inovacije in prostor ǀ

Doc. dr. David Bole,

ECTS: 6

Interpretacija dediščine ǀ

Doc. dr. Aleš Smrekar,

ECTS: 6

Kulturna geografija ǀ

Doc. dr. Jani Kozina,

ECTS: 6

Okoljsko vedenje ǀ

Doc. dr. Aleš Smrekar,

ECTS: 6

Trajnostni razvoj ǀ

Doc. dr. Nika Razpotnik Visković,

ECTS: 6

Upravljanje prostora ǀ

Doc. dr. Janez Nared,

ECTS: 6

Zgodovinska geografija ǀ

Izr. prof. dr. Matija Zorn,

ECTS: 6