OPIS PREDMETA

Zgodovina nasilja


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Kulturna zgodovina

Koda predmeta: 51

Letnik: brez letnika


Nosilka
Izr. prof. dr. Petra Svoljšak

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur 

Vrsta predmeta: splošno izbirni

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

 

Učni načrt predmeta

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti pri tem predmetu ni posebnih pogojev. Vendar se priporoča predhodno poznavanje osnov teorij zgodovine in sociologije, saj bo to olajšalo razumevanje obravnavanih tem in omogočilo aktivno sodelovanje v diskusijah ter praktičnih nalogah. Slušatelji in slušateljice morajo biti pripravljeni na analizo kompleksnih besedil in raziskovalno delo.

 

Vsebina

V okviru predavanj, ekskurzij, obiskov muzejev in drugih oblik tematiziranja obravnavane teme se bodo študentke in študentje seznanili predvsem z nasiljem, ki so ga sprožile vojne minulega stoletja, ki velja tudi za stoletje svetovnih vojn, ker so ga te, poleg prelomnih odkritij in spoznanj najbolj zaznamovale. S svetovnima vojnama 20. stoletja, ne zanemarjajoč tudi druge »lokalne« vojne, je nasilje, predvsem nad civilnim prebivalstvom, postalo eno od temeljnih postulatov vojne, ki se je z bojnega stopnjevano obračalo proti civilnemu prebivalstvu in ga opredelilo kot svojega temeljnega nasprotnika. Zato moremo govoriti o množičnem nasilju nad civilnim prebivalstvom, ki se najprej pojavi v 1. svetovni vojni, stopnjuje v 2. svetovni vojni ter ne pojenja tudi v naslednjih vojnah 20. stoletja. Ne glede na to je človeštvo že preživelo eno stoletno vojno in da je začetek 17. stoletja zaznamovala Tridesetletna vojna, ki je popolnoma opustošila večji del Srednje Evrope, se z vojnim nasiljem, ki je spremljalo vojne preteklega stoletja ne more primerjati noben del znane preteklosti.

 

Ne glede na to bodo v uvodnem delu obravnavana tudi druga obdobja nasilja, v prvi vrsti tista, ki jih zaznamuje evropska kolonizacija Avstralije, Afrike in obeh Amerik. Pri tem se bomo osredotočali na vprašanje skupinskega nasilja ene skupine proti drugi in s tem nasilje razumevali kot sestavni del družbene dinamike. V določenih primerih se bomo dotaknili tudi vprašanje odgovornosti oz. nasilja posameznika, pa naj gre za poveljnike ekspedicij do totalitarnih vodij sredine 20. stoletja.

 

Ob vsem povedanem bo osnovni poudarek vendarle namenjen prvi svetovni vojni, ki jo je mogoče razumeti kot naslednico Balkanskih vojn in kot razlog za Drugo svetovno vojno.

 

Temeljni literatura in viri

  • Chickering Roger and Förster Stig (ed.). 2007. The shadows of total war: Europe, East Asia, and the United States, 1919 – 1939. Washington: German historical institute ; Cambridge: Cambridge university press.
  • Fussell, Paul. 2013. Velika vojna in moderni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Higonnet Margaret Randolph (ur.). 1987 . Behind the Lines: Gender and the two World Wars. New Haven, London: Yale University Press.
  • Hobsbawm, Eric. 2004. Age of extremes: the short twentieth century: 1914-1991. London: Abacus.
  • Hobsbawm, Eric. 2009. Nations and nationalism since 1780: programme, myth, reality. Cambridge [etc.]: Cambridge University Press.
  • Hobsbawm, Eric. 2004. Zanimivi časi: moje doživetje 20. stoletja. Ljubljana: Sophia.
  • Horn, John, Kramer Allan. German atrocities, 1914: a history of denial. 2001. New Haven; London: Yale University Press.
  • Mazower, Mark. 2002. Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Smith Helmut Walser, Booth William James./ edited by… [et al. ]The Holocaust and other genocides: history, representation, ethics. 2002. Nashville: Vanderbilt University Press.
  • Svoljšak, Petra. 2003. Soča, sveta reka: italijanska zasedba slovenskega ozemlja (1915-1917). Ljubljana: Nova revija, 2003.
  • Winter Jay. 1998. The Experience of World War I. London: Macmillan.

 

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je razviti razumevanje različnih vsebinskih in notranjih opredelitev vojne, vojnega prava in sistematičnega kršenja le-tega, ter analizirati sisteme okupacijskih politik, ki so omogočale sistematično nasilje nad civilnim prebivalstvom na individualni in kolektivni ravni. Študentke in študneti bodo raziskovali vlogo stereotipov kot enega temeljnih fenomenov kolektivnega spomina, implementiranih v zgodbah, ritualih in umetnosti, ter mehanizme nasilnega odnosa med vojsko/vojaki in nasprotniki, predvsem civilisti. Osredotočili se bodo na premik nasilja iz bojišča v civilno sfero, kar je značilno za vojne 20. stoletja.

 

Predvideni študijski rezultati

Študentke in študenti bodo pridobljeno znanje uporabili za pisanje znanstvenega prispevka, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka. Pri tem bodo razvili sposobnost kritične analize in interpretacije vojnega nasilja ter izboljšali svoje veščine akademskega pisanja, kar bo prispevalo k njihovemu znanstvenemu in strokovnemu razvoju.

 

Metode poučevanja in učenja

Oblike dela:

  • frontalna oblika poučevanja,
  • samostojno delo študentov,
  • e-izobraževanje.

 

Metode (načini) dela:

  • razlaga,
  • razgovor/ diskusija/debata,
  • delo z besedilom.

 

Načini ocenjevanja

  • Krajši pisni izdelki (50 %),
  • Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (50 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Mediji, spomin in zgodovina

Izr. prof. dr. Petra Svoljšak,

ECTS: 6

Spomin in zgodovina

Red. prof. dr. Oto Luthar,

ECTS: 6

Spomin na socializem v jugovzhodni in centralni Evropi

Red. prof. dr. Tanja Petrović,

ECTS: 6

Spomin narodov v historični perspektivi

Red. prof. dr. Oto Luthar,

ECTS: 6

Zgodovina nasilja

Izr. prof. dr. Petra Svoljšak,

ECTS: 6

Zgodovina, identiteta in popularna kultura

Izr. prof. dr. Ana Hofman,

ECTS: 6